Objave

Prikaz objav z oznako prazniki

Sami za praznike?

Bližajo se velikonočni prazniki in ob praznikih nekateri še najbolj občutijo osamljenost ali zapuščenost.   Veliko praznikov naj bi namreč praznovali v družinskem krogu ali krogu svojih najbližjih.  Pri nobenih praznikih pa ni navedeno, da jih pravzaprav lahko praznujemo kar sami s seboj.  Tako enostavno lahko ravno zaradi teh družinskih praznikov ali praznikov v krogu družine ali v krogu najbližjih ljudje, ki so sami ali pa jih ne obiščejo najdražji ali pa jih ne povabijo na svoj dom, občutijo še prav močno svojo osamo kar kot zapuščenost ali celo zavrženost. Takšni občutki se lahko sprevržejo v jezo, bolečino, depresijo, saj jih je same pustil  ali zavrgel cel svet, ne samo njihovi najbližji. Miselni  oblak osamljenosti in zavrženosti se tako lahko razbohoti neizmerno. Na koncu koncev pa enostavno vsi osamljeni in pozabljeni pozabijo, da lahko vse praznike veselo praznujejo tudi sami. Saj ni tako slabo nazdravili in  zaželeti veselo praznovanje tudi ...

Božična megla

Štejemo zadnje dneve tekočega leta in že pričakujemo Božič, ki naj nam bi prinesel novo rojevanje upanja na boljše življenje.  Božični čas naj bi preživeli v miru v svojem domačem okolju in obkroženi s člani vsaj svoje najožje družine. To naj bi bil čas tihega družinskega sožitja in razumevanja. To naj bi bil tudi  čas, ko zaželimo drug drugemu vsaj veselja in vsega dobrega v prihodnosti.  In seveda je tudi čas za vse tiste, ki jim je tako ali drugače megla prikrila družinske člane in prijatelje in bodo odeti v meglo osamljenosti. In seveda je ta čas tudi čas veselih decembrskih in prazničnih  popustov. Res je tudi, da ravno ti popusti velikokrat omogočajo, da je na domači mizi nekaj nevsakdanjega, oziroma prazničnega. Iz praznične megle realnega vsakdanjega življenja pa že tudi bodejo ne samo realne cene brez popustov, ampak že tudi vse najavljene podražitve tudi najnujnejših prehrambenih izdelkov, ne samo energentov, od električne energije do drv, ki jih potrebujem...

Upor zoper okupatorja in delavske pravice

Slovenija še danes praznuje 27. april kot dan upora zoper okupatorja. Za nekatere, mogoče celo večino prebivalcev Slovenije, je to pač državni praznik, ki je spomin na dan, ko se je slovensko ljudstvo začelo organizirati v enote za boj proti nemškim in italijanskim okupatorjem, saj je takratna vodilna kraljeva politična elita odpovedala.  Spet za druge, čeprav redke, pa je ta spomin še živ, saj so  leto 1941 osebno doživeli. Vsekakor pa je še sedanje obeleževanje tega dne dokaz, da so nemške nacistične in italijanske fašistične enote z navdušenjem pričakali le redki. Nekateri pa celo ocenjujejo, da so jih bili veseli le pripadniki nemške in italijanske manjšine, ki so tudi pripravljali ugodne pogoje za okupacijo. Le nekaj dni kasneje, natančneje, 1. maja, pa Slovenija praznuje tudi praznik dela, oziroma dan delavskih pravic ali bolj dan upanja vseh delavcev na plačano delo, boljše delovne pogoje in seveda tudi na splošno boljšo socialno varnost. V Sloveniji sta se ta dva sicer...

Materinski dan in nataliteta

Kot so že  včasih dejali, je ravno mati tista, ki svojega otroka nosi v svojem telesu vse od spočetja pa do njegovega rojstva. Otrok preko matere diha, se hrani in v njej raste vse do poroda.  In ponavadi ga v prvem letu starosti ravno biološka mati tudi doji, oziroma se otrok hrani z materinim mlekom.  Ravno zaradi tega se vse bolj uveljavlja materinski dan, ki ga v Sloveniji praznujemo 25. marca, kot dan vseh mater.  Vzgojo in oskrbo otroka po rojstvu lahko namreč otroku nadomestijo poleg bioloških staršev tudi drugi, od sorodnikov dalje. Ravno zaradi nošenja otroka v svojem telesu pa je mati nenadomestljiva za nadaljevanje človeške vrste, oziroma nataliteto.  V letu 2023 se je že rodilo več kot 30 milijonov malih Zemljanov. Najvišjo nataliteto, ki presega v povprečju plodni faktor 4, imajo trenutno na afriškem kontinentu. Med državami z najvišjo nataliteto si tako sledijo Niger, Somalija, Kongo, Mali, Čad, Angola, Burundi, Nigerija, Gambija in Burkina Faso. A...

Božične sanje

Slika
Smo že tik pred božičnimi prazniki in tisti, ki jih praznujejo imajo že tudi božične tihe sanje, ki so jih vzpodbudile njihove težnje po sreči v življenju. Sreča je  seveda relativen pojem. Na eni strani so nekateri srečni že samo, da so živi in zdravi, čeprav revni, zapuščeni ali pa celo živijo pod terorjem. Nekateri so veseli  že preprostega prijaznega nasmeha ali pozdrava.  Spet na drugi strani nekateri srečo zajemajo iz brezna življenja  z veliko žlico in nikoli jim ni dovolj denarja in slave ter posebnega  privilegiranega položaja v družbi.  Na sredini pa je velika množica ljudi, ki niha med uspehi in neuspehi v življenju in še počasi prebija skozi čeri življenja in išče kamenčke smisla sreče v življenju. Vsekakor pa je vsem ljudem skupna vrednost življenja, ki se odraža v njihovem pojmovanju sreče v življenju. Za naše božične sanje tako vsi upamo, da ne bodo ostale le sanje, ampak da se nam bodo te božične sanje prelevile v vsakdanjo stvarnost življen...

Rad/a imam tuje

Bliža se božični in novoletni čas in s tem tudi povečana potrošnja denarja in nakupovanje daril. Seveda pa je to tudi čas, ko nekatere povečano skomina po tujem premoženju.  Že več kot pred tednom dni  so se pojavile internetne prevare, ki vam lahko izpraznijo bančni račun. Opozorila o internetnih prevarah so na Finančni upravi, poštah, različnih bankah. Nekateri imajo radi tudi tuje logotipe in seveda tuja imena in sorodstvene vezi. Tako je postal praznični čas tudi prilika za vse oblike prisvajanja tujega premoženja z uporabo interneta. Pojav spletnih prevar je pač cena, ki jo plačamo zaradi novodobnega digitaliziranega plačilnega sistema.  Kljub vsem internetnim prevarami se ni  dobro zanesti, da ne bodo delovali tudi klasični žeparji, tatovi torbic in seveda tudi vlomilci v stanovanje ali poslovne prostore in skladišča. Nekateri "ustrežljivi" tatovi pa so celo pomagali nekaterim nesti nakupovalno vrečko ali zložiti stvari v avto.  Celo na You Tubu lahko namr...

Podarim ti ...

Mesec december je za veliko držav ali pa skoraj vseh, ki si delijo krščanski koledar tudi mesec obdarovanja oziroma podarjanja daril. Tako lahko zaradi navade obdarovanja zapademo v pravo razglabljanje o "pravih" darilih. Seveda je pri darilih dobro poznati želje obdarovanca. Na takšen način seveda podarimo darilo, ki resnično razveseli obdarovanca. Seveda je predpogoj tega, da dobro poznamo vse skrite želje in navade obdarovanca. Saj velja splošno pravilo obdarovanja "naredi obdarovanca srečnega" in ne nesrečnega". To dejstvo je predvsem pomembno pri darilih večje vrednosti, ki presegajo vrednost 42 evrov. Na področju darovanja je namreč dobro poznati Zakon o dohodnini in Zakona o dediščini in podobne zakone ter predpise, ki urejajo prejemanje daril in  v posamezni državi. Samo darila do  vrednosti 42 evrov v Sloveniji ni potrebno prijaviti v davčno napoved. Prav tako morate v Sloveniji paziti na skupno vrednost daril do 84 evrov v istem letu od iste osebe. Dr...