BlogsbyDarja

  Vera z vsemi svojimi nauki in normami vedenja ter izražanjem pripadnosti je tudi močna komponenta kulture nekega naroda ali etnične skupine. V kolikor je država zasnovana na etnični skupini ali narodu postane vera tega naroda tudi državna vera. V državah, kjer je uveljavljena tako imenovana sekularizacija ali ločitev vere in države, ki omogoča s tem večji vpliv drugih ver na kulturo državljanov te države, pa se zelo pogosto uveljavlja pravica večinske religije ali vere na področju določitve državnih praznikov in dela prostih dnevov. V Wikipediji boste našli navedbo, da pravzaprav obstaja dvanajst glavnih svetovnih religij ali ver. Po številčnosti si sledijo krščanstvo, islam, hinduizem, konfucianizem, budizem, taoizem, šintoizem, judovstvo, sikhizem, džainizem, babizem in bahajstvo ter zaratustrstvo. Na azijskem kontinentu, pa tudi afriškem, pogosto zasledimo tako imenovane islamske države. V teh državah je tudi uzakonjena islamska vera in šeriatsko pravo ali muslimansko pravo, ...

 Bliža se veliki krščanski praznik Velika noč, ki po starem krščanskem verovanju daje upanje človeštvu na življenje po smrti ali vstajenju. Po krščanskem verovanju so Jezusa Kristusa v petek križali. V nedeljo pa je vstal od mrtvih. Tako odraža v Sloveniji hren žeblje s katerimi so pritrdili Jezusa Kristusa na križ. Rdeče obarvana jajca simbolizirajo njegove kaplje krvi in kruh ter peciva njegovo krono trnja na glavi. Seveda pa ves svet ni krščanski.  V vsej svetovni populaciji, veliki več kot 8 milijard, zajema krščanstvo, po zadnjih podatkih na worldometru, le 31 %. Od tega jih je 50 % katolikov, 37 % protestantov in 12 % ortodoksnih krščanov. 1 % si delijo vse ostale krščanske cerkve. Strogo enoversko krščansko državo tudi več ne poznamo, razen izjeme Vatikana.  Vse sodobne družbe in  s tem tudi države se dandanes rade pohvalijo z versko svobodo, kar pa pomeni velikokrat tudi v eni državi večversko prebivalstvo, oziroma prisotnost več verskih organizacij, cerkev, ...