Svobodna Covid-19 preventiva

Tako svobodni in nesvobodni zapovedani preventivni ukrepi za zajezitev okužb s Covid-19, niso povsem učinkoviti niti sredi poletja. Med petimi najpogostejšimi zapovedanim ali priporočenimi preventivnimi ukrepi so namreč socialna distanca, pogosto umivanje rok, prezračevanje prostorov, nošnja obraznih mask in testiranje in samoizoalacija ob pozitivnem testu na okužbo s Covid-19. Seveda ne smemo pozabiti tudi na priporočeno cepljenje zoper okužbo s Covid-19.

Svetovni tedenski trend novih primerov okužb s Covid-19 je še vedno v porastu. Tokrat ob koncu tedna le +2 %. 

Sredi meseca julija je tako zabeležen največji tedenski porast  novih  okužb  s Covid-19 na azijskem kontinentu, ki mu sledi severnoameriški kontinent in otoki Oceanije. Državam evropskega kontinenta je  tokrat uspevalo zniževati v preteklem tednu  število okužb s Covid-19 z -6 % tedensko stopnjo. Po podatkih na worldometru so imeli v zadnjih sedmih dneh porast okužb s Covid-19 samo v 25-tih državah. Največ novih okužb s Covid-19 na milijon prebivalcev so imeli v San Marinu, Kanalskih otokih, Franciji, Italiji in Monaku. Tudi mapa Evropskega centra za bolezni in kontrolo (ECDC) je vsa svarilno rdeče obarvana na celotnem območju Evropske unije (EU). 

Najbolj se sicer znižuje število  novih okužb   s Covid-19 na afriškem kontinentu, ki mu sledita evropski in južnoameriški kontinent. Južnoameriški kontinent ima sicer  minimalen +0,3 % porast novih smrtnih izzidov okužbe s Covid-19. Poleg tega kontinenta pa je zabeležen  porast smrtnih izzidov okužbe s Covid-19 samo še na otokih Oceanije, kjer je tokratni tedenski trend +21 %. Tako je coten svetovni  tedenski trend smrtnih izzidov okužbe s Covid-19 v -2 % upadanju.

Ob takšnih podatkih, ko narašča število novih okužb s Covid-19 v 104 državah,  se seveda večina držav sveta ukvarja z napovedmi za letošnjo jesen, ki bo spet potekala najverjetneje v znamenju Covid-19 problematike in preventivnih ukrepov. In seveda problematike zdravstvenih sistemov, ki so po več kot dveh letih boja s Covid-19 krepko izčrpani, tako finančno, kadrovsko, kot tudi na področju opreme in zagotavljanja bolnišničnih kapacitet in oskrbe. Takšnega dolgotrajnega kolapsa na svetovnem  zdravstvenem in farmacevtskem  področju namreč ni nihče pričakoval. 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tujci in Slovenci

  Slovenija, kot samostojna Republika Slovenija s parlamentarnim ali večstrankarskim sistemom upravljanja, je bila razglašena in konstituirana z ustavo 23. decembra leta 1991. To je tudi leto uradnega izstopa Slovenije iz Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Meje Slovenije, kot samostojne države, naj bi bile približno iste kot republiške meje v sestavi SFRJ. Slovenija naj bi bila konstituirana tudi kot nacionalna država Slovencev, čeprav je bila skozi vso svojo zgodovino predmet osvajalskih vojnih pohodov in okupacij ter tudi migracij. Tudi v času nastajanja neodvisne države Republike Slovenije, je Slovenija priznala italijansko in madžarsko manjšino. Drugih narodov kot manjšinske skupnosti, pa ne. So pa lahko vsi drugi državljani živeči v Sloveniji, tudi iz drugih republik SFRJ, zaprosili za državljanstvo. Vseskozi tudi po osamosvojitveni vojni leta 1991 je Slovenija še vedno pod udarom migracijskih tokov. Malo jih je maritalnih, ampak je večina migracijskih ...
Preberite več

Človeštvo v 2025

  Večkrat se vprašamo kakšna bo pot človeštva v prihajajočem vsakdanu. Nekateri vidijo uspešno prihodnost človeštva v njegovi številčnosti, ki v globalnem obsegu vsekakor narašča iz leta v leto. In vsekakor je uspel človeštvu skok v leto 2025 z več kot 8 milijardno populacijo. Slika človeške populacije po kontinentih pa pokaže različno pojmovanje naraščanja človeške populacije po kontinentih in vrednotenje otroka , oziroma novorojenih potomcev človeštva. In tako se spet poraja debata o kvaliteti in kvantiteti. Najštevilčnejši kontinent na planetu Zemlja v letu 2024 ali pa na začetku leta 2025 je vsekakor azijski s svojimi 4.950.363.066 prebivalci. Njihov delež v svetovni populaciji je kar 61,84 %. Vsekakor pa imajo tudi največjo poseljenost na kvadratni kilometer in sicer 101. Njihova populacija tudi narašča konstantno. V zadnjem letu je   narasla za 0,57 %. Drugi najštevilčnejši kontinent je afriški s svojimi 1.515.135.021 prebivalci. Afriški prebivalci predstavlj...
Preberite več

Destrukcija konfliktov

  Obeti ali napovedi za letošnje leto spet niso najboljši kot se večkrat pokaže v vsakdanjem življenju. Politični vrhovi posameznih tako imenovanih razvitih držav so več kot očitno pozabili, da je eden od pogojev za uspešno poslovanje, ki se odraža tudi v naši vsakodnevni košarici za preživetje, pravzaprav obdobje miru, ne pa vojne. Vojno stanje ali vojna nevarnost prinaša namreč dodatne obremenitve državljanov v obrambne namene. Samo vojno stanje pomeni uničevanje, ne samo življenj, ampak tudi premoženja in seveda tudi onemogočeno poslovanje. In seveda tudi manj pritoka denarja v državni proračun in večje državne izdatke. Tako se rušilna in uničevalna narava vojnega stanja projicira v rušilno in uničevalno moč gospodarstva in s tem tudi našega vsakdana. Vojna pomeni pomanjkanje dobrin in s tem tudi draginjo že osnovnih življenjskih potrebščin zaradi uničenja tovarn in polj. Vojna pomeni draga bivališča, saj jih je veliko ali celo večina poškodovanih ali uničenih. Vojna pomeni tud...
Preberite več