Dan reformacije: Praznik kulture in duha

V samostojni Sloveniji smo Dan reformacije kot državni praznik začeli obeleževati leta 1992. Čeprav se reformacija v splošnem nanaša na versko prenovo v 16. stoletju, ki je privedla do nastanka protestantizma, ima za Slovence izjemen kulturni in izobraževalni pomen.

Reformacija je s seboj prinesla prve slovenske tiskane knjige, kar jo uvršča med ključne mejnike v razvoju slovenske pismenosti. Postavila je temelje za izobraževanje širših množic, spodbujala ustanovitev šol in poudarjala uporabo maternega jezika. Mnogi teologi in zgodovinarji reformaciji pripisujejo tudi pospeševanje demokratičnih načel enakosti.

Slovenski reformatorji in njihov prispevek

Reformacijske ideje so se močno uveljavile tudi na slovenskem ozemlju. K utrditvi slovenske kulture in jezika so največ prispevali naslednji ključni možje:

• Primož Trubar (1508–1586): Oče slovenske reformacije in slovenske pisane besede. Že leta 1550 je izdal prvi slovenski knjigi – Abecednik in Katekizem.
• Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589): Prevedel je celotno Biblijo v slovenski jezik (1584), kar je izjemnega pomena za standardizacijo jezika.
• Adam Bohorič (ok. 1520–1601/1602): Izdal je prvo sistematično slovnico slovenskega jezika, znano kot Arcticae horulae (Zimske urice) (1584), s katero je postavil temelje slovenski slovnični normi.
• Sebastijan Krelj (1538–1567): Pomemben je kot jezikovni in pravopisni reformator, ki je dopolnil Trubarjevo delo.

Martin Luther in izvor praznika

Današnji datum praznovanja, 31. oktober, se navezuje na dejanje nemškega meniha in teologa Martina Luthra (1483–1546). Po izročilu naj bi tega dne leta 1517 na vrata cerkve Vseh svetih v Wittenbergu nabil svojih Petindevetdeset tez, v katerih je kritično obravnaval nekatere prakse Katoliške cerkve, zlasti prodajanje odpustkov. Po drugem viru naj bi teze poslal nadškofu Albertu Branderburškemu.

Luthrove teze so sprožile gibanje, ki je Cerkev označilo kot krivoverca in sovražnika papeža. Kljub grožnji z aretacijo in izobčenjem je Luther leta 1520 objavil več pomembnih spisov o prenovi Cerkve in teološkem konceptu »svobode kristjanov«. Leta 1521 je bil uradno izobčen iz Cerkve, vendar je svoje ideje širil naprej, podprt s strani vplivnih posvetnih vladarjev.

Luthrovo poudarjanje posameznikove vesti in samostojnega branja Svetega pisma je imelo širše družbene posledice, saj je posredno vplivalo na kmečke nemire, znane kot Nemške kmečke vojne (1524–1525). Luther je sicer pozval k spoštovanju oblasti, kar je povzročilo razočaranje med nekaterimi upornimi kmeti. Reformatorsko usmeritev je potrdil tudi leta 1525, ko se je poročil, s čimer se je odrekel obveznemu celibatu za duhovnike.

Širitev reformacije in protireformacijai

Luther je leta 1526 začel aktivno oblikovati novo cerkveno ureditev, na kateri je temeljila Luteranska cerkev. Njegovo teološko delo sta zaokrožila Mali in Veliki Katekizem (1529). 

Po njegovi smrti leta 1546 so njegovo delo nadaljevali in sistematizirali drugi teologi, zlasti:

• Philipp Melanchthon (1497–1560): Najbližji Luthrov sodelavec, ki je sistematiziral luteransko teologijo in je avtor Augsburške veroizpovedi (1530).
• Jean Calvin (1509–1564): Vpliven reformator, ki je razvil svojo smer protestantizma – kalvinizem.
• Ulrich Zwingli (1484–1531): Vodilni reformator v Švici.

Reformacijske ideje je že v 16. in 17. stoletju močno prizadela protireformacija, katere cilj je bil ponovna utrditev položaja Rimskokatoliške cerkve. Ta spopad je leta 1618 pripeljal do izbruha tridesetletne vojne, ki se je končala s Vestfalskim mirom leta 1648.

Na slovenskih tleh je protireformacija povzročila hude posledice: izgon protestantskih duhovnikov, ukinjanje šol, sežiganje knjig in izgon protestantskih družin. Posledično se je protestantizem v Sloveniji ohranil le v omejenem obsegu, zlasti v Prekmurju.