Objave

Prikaz objav z oznako naravne nesreče

Nestrpnost do migrantov ali ekonomska kriza

 Spet so se dvignile demonstracije zoper migrante, sploh ilegalne, ki naknadno po ilegalnem prestopu državne ali Šengenske meje EU, zaprosijo za mednarodno zaščito. Seveda so interpretacije zaščite pravic migrantov različne.  Za večino držav pa v svetovnem merilu velja, da je nezakonit prehod meje kaznivo dejanje. In tukaj ne smejo biti izjema migranti, ki navajajo, da so ogroženi v drugih državah in seveda tudi pogosto državljani držav izven zavezništev. Večina držav namreč računa pri obrambi države, ne samo na profesionalno vojsko, ampak ob večji vojni nevarnosti tudi na vojaško mobilizacijo svojih državljanov. V veliko državah spada dolžnost branjenja svoje države tudi med ustavno določene dolžnosti njihovih državljanov. Tudi Slovenija ima to dolžnost svojih državljanov zapisano v svoji konstitucijski Ustavi, kot najvišjem pravnem aktu Slovenije. Tako se vrednoti pravice in dolžnosti državljanov posameznih držav. In seveda je zelo vprašljivo ali gre res za nestrpnost do ile...

Nemoč človeka pred maščevanjem narave

Leto 2024 si bomo lahko zapomnili po vojnah blizu Evropske unije (EU), ki se nočejo umiriti. Postaja pa to leto tudi poznano po naravnih nesrečah, kot so poplave, potresi, tornadi, hurikani in druge elementarnih nesrečah, ki za sabo puščajo uničene domove, gospodarske objekte in solze za našimi bližnjimi, ki niso uspeli preživeti. Človek, ki naj bi bil najvišje razvito inteligentno bitje, se tako spet srečuje s svojo popolno nesposobnostjo, da bi ukrotil mati naravo. Besnenje narave, kateri večkrat pripisujemo tudi maščevanje zaradi onesnaženja in uporabe jedrskega in drugega orožja za uničevanje vsega živega in neživega na našem planetu, se nikakor noče umiriti.  Mirno lahko samo opozarjamo na možnost novega močnih vetrov, tornadov in hurikanov ter mogoče celo poplav in potresov. Večinoma pa smo ljudje nemočni, da bi jih ukrotili, odpravili ali preprečili.   Ljudje smo pač največ znanja vložili v izum novega še močnejšega uničujočega orožja. In to orožje se kaže v vsem s...

Poplavili tudi migranti

Slovenija je pač zelo "srečna" država. V letu 2022 je gorela skoraj celotna kraška pokrajina. V letu 2023 so bile v Sloveniji katastrofalne poplave. In seveda se je v letu 2023 povečalo tudi število nedovoljenih vstopov v Slovenijo. Pravzaprav smo dobili tudi poplavo ilegalnih migracij. V  2023 je bilo namreč kar 84,1 % več nedovoljenih vstopov v Slovenijo. V letu 2022 je bilo takšnih nedovoljenih vstopov 31.605. V letu 2023 pa že kar 58.193. Največ nedovoljenih vstopov v Slovenijo pa so si dovolili iz Afganistana (30,6 %), Maroka (15,2 %) in  Pakistana  (8,9 %), Rusije in Bangladeša. Naj ob teh podatkih omenim, da je Celje, tretje mesto  po velikosti v Sloveniji, leta 2020 štelo  49.069 prebivalcev. Ali pa je boljša primerjava z Mariborom, v katerem je leta 2022 prebivalo 96.302 prebivalcev in je drugo mesto po velikosti v Sloveniji. In mislim, da se ne moremo potolažiti, da je v prestolnici Ljubljani veliko več prebivalcev in sicer 293.218, kot pa je v letu 20...

Ali bi spet kopali jarke

Že spet gledamo v nebo in se bojimo kopičenja oblakov in seveda tega, kar bo padlo z neba. Naravo pač človek ne obvladuje že iz prazgodovine. To pomeni, da ne delamo oblakov, dežja, neurjih, vetrov,  naraslih rek, hudournikov, razbesnelega morja ipd..  In seveda nam zato ob takšnih naravnih pojavih še vedno preostane samo preventivni umik na varno. Včasih so bili ob cesti jarki, kamor se je stekala odvečna voda iz cestišča. Včasih smo poznali hudourniške grape, da ni voda zastajala v hribu. In včasih smo že poznali nihajoč vodostaj reke glede na naravne padavine. Zato včasih ob rekah nismo gradili, čeprav smo znali izkoristiti tudi vodni tok reke z vodnimi mlini. Včasih so celo verjeli, da reke, ki so v jeseni ali pomladi prestopile svoje bregove, tako z muljem pognojijo njive ob reki. Včasih smo celo zbirali deževnico, ki se ni vsa zlivala v reke, saj smo jo uporabili za zalivanje v sušnem obdobju. In že včasih smo se pritoževali zaradi onesnaženja rek s fekalijami in drugimi...

Se bo število migracij v Slovenijo povečalo?

Eden izmed ukrepov, ki jih napoveduje slovenska vlada po poplavah v  letu 2023, je tudi lažje zaposlovanje tujcev. Gospodarska gradbena panoga Slovenije namreč že dolgo pospešeno zaposluje tujce. Poplave, plazovi v letošnjem letu in posledično vse sanacije bodo tudi povzročile večje povpraševanje po tovrstni gradbeni dejavnosti. Seveda je tudi odvisno, kako določi vlada, kdo je ilegalni migrant ali delavec in kdo ne. Ob robu pustimo tudi vse zgodbe o izpraznjen delavskem bazenu na Balkanu in potrebah po delavcih iz tako imenovanih tretjih držav ali držav izven Evropske unije (EU). In seveda naših ocenah ali je sploh potrebno zaposlovati tujce, oziroma ali je na voljo dovolj domače slovenske delovne sile. Ob takšnih vladnih napovedih si je dobro ogledati dosedanje podatke o naselitvah tujih državljanov tretjih držav v Sloveniji. Delavci tretjih držav, poleg dovoljenih naseljenih migrantov zaradi pregonov in vojn, namreč potrebujejo nastanitev, oziroma stalno ali začasno bivališče za...