Ali bi spet kopali jarke

Že spet gledamo v nebo in se bojimo kopičenja oblakov in seveda tega, kar bo padlo z neba.

Naravo pač človek ne obvladuje že iz prazgodovine. To pomeni, da ne delamo oblakov, dežja, neurjih, vetrov,  naraslih rek, hudournikov, razbesnelega morja ipd.. 

In seveda nam zato ob takšnih naravnih pojavih še vedno preostane samo preventivni umik na varno.

Včasih so bili ob cesti jarki, kamor se je stekala odvečna voda iz cestišča. Včasih smo poznali hudourniške grape, da ni voda zastajala v hribu. In včasih smo že poznali nihajoč vodostaj reke glede na naravne padavine. Zato včasih ob rekah nismo gradili, čeprav smo znali izkoristiti tudi vodni tok reke z vodnimi mlini. Včasih so celo verjeli, da reke, ki so v jeseni ali pomladi prestopile svoje bregove, tako z muljem pognojijo njive ob reki. Včasih smo celo zbirali deževnico, ki se ni vsa zlivala v reke, saj smo jo uporabili za zalivanje v sušnem obdobju. In že včasih smo se pritoževali zaradi onesnaženja rek s fekalijami in drugimi odpadki, ki so jim sledili  še drugi kemični odpadki.

Še bi lahko naštevala, kaj vse smo včasih znali ali ne, da bi poskušali ukrotiti mati naravo ali pa vsaj omiliti ali izkoristiti naravne nepredvidljive dogodke.

Dandanes so reke naravno družbeno bogastvo, ki si ga zelo težko prisvojite. Seveda pa se kot vedno zaplete z gospodarjenjem in učinkovitem upravljanjem s tako imenovanim naravnim bogastvom. Ali pa je enostavno vso upravljanje in gospodarjenje z naravnim bogastvom prepuščeno materi naravi.

Vsaj letošnje leto so reke, ki so seveda še vedno neprevedljive, že večkrat povzročile škodo na državnem/družbenem in privatnem premoženju. In nastane problem ali lahko ta naravni problem in uničujoče delovanje narave razrešimo.

Seveda se zaradi tega poskusa razrešitve problema uničujočega delovanja narave, postavlja spet nov problem ali je bolje poglabljati reke in s tem uničiti naravno favno in floro v njih ali pa ob njih  kopati dodatne jarke, kamor bi se zlivale dodatne prekomerne količine vode iz rek in potokov. 

In seveda ostaja vprašanje, ker je narava nepredljiva in s tem tudi reka ali se ni bolje kar prepustiti delovanju narave. Tako ali tako se bodo zadeve povsem naravno razrešile. Dokler se ne razrešijo pa se bomo samo umaknili na varno in kasneje popisali vso materialno škodo. 

Upam samo, da smo še toliko nenaravno pametni, da tam, kjer je že mati narava uničila polja, ceste, zgradbe, ne bomo več gradili ali obnavljali.