Legitimnost zahteve uporabe slovenščine v Sloveniji

Spet so se razvnele debate o legitimnosti zahteve po uporabi slovenskega jezika na področju Slovenije. Nekateri pač menijo, da za delo v Sloveniji ni potrebno znanje slovenskega jezika. Kakorkoli menijo tudi tisti, ki želijo delo v Sloveniji, da zaradi tega ne potrebujejo tudi znanje slovenskega jezika.

Tudi v praksi, ne samo teoriji, naj bi v podjetjih, ki delujejo na področju Slovenije, govorili slovenski uradni jezik. Zato je tudi normalna posledica, da naj bi vsi, ki so zaposleni v Sloveniji tudi razumeli in govorili slovenski jezik. Tako trdi stran, ki vztraja na uporabi uradnega slovenskega jezika v Sloveniji.

Drugi mnenjski strani pa slovenski jezik pomeni preprečevanje zaposlovanja tujih delavcev. Če zmaguje ta stran, ni vprašljiva samo teoretično zapovedana uporaba slovenskega uradnega jezika. V praksi to pomeni, da se boste na primer z zdravnikom pogovarjali v tujem jeziku, kakor tudi s svojim šefom, sodelavcem, prijateljem, sosedom in seveda vsemi tistimi, ki pri nas opravljajo neko delo.

V Sloveniji pač očitno ne zadostuje ustava Republike Slovenije, kjer je jasno opredeljeno, da je na območju Republike Slovenije uradni jezik slovenski jezik, razen na območju italijanske in madžarske manjšine. Tako je morala vlada Republike Slovenije še posebej določiti pri pogojih za zaposlovanje, da je potrebno tudi znanje slovenskega jezika.

Seveda ostaja odprto vprašanje miselnosti ali pa opredelitve Slovenije s teritorijem pri tistih, ki bi želeli zaposlitev v Sloveniji, vendar očitno menijo, da ne potrebujejo znanje slovenskega jezika iz takšnega ali drugačnega razloga. Res je, da Slovenci zelo radi govorimo tuje jezike, ampak vseeno upam, da nam je slovenski jezik v vsakdanjem življenju najljubši.