Objave

Prikaz objav z oznako vsakdanje življenje

Praznični Izbor Obleke in Vremenski Izzivi

  Stil in Udobje Bližajo se božični in novoletni prazniki, čas, ko se družimo in slavimo. Božič tradicionalno velja za intimnejši, družinski praznik, ki ga večinoma preživimo doma, v krogu najbližjih. Nasprotno pa so novoletne praznike pogosto priložnost za širša druženja, potovanja in praznovanja izven domačega okolja. Kljub želji po sproščenem praznovanju se v tem obdobju močno občuti družbeni pritisk glede videza – izbire popolnega outfita in posebnega stila oblačenja, ki zajema dekoracijo sebe in naše okolice.   Praznični Stili in Osebna Svoboda Izbira prazničnega stila bi morala biti naša osebna svoboda. Ne glede na to, v vseh trgovinah že visijo letošnji modni kosi in "praznični hiti". Pri izbiri pa ne smemo zanemariti kritičnega dejavnika: skladnosti z vremenom. December, in še posebej v naših krajih januar, je mesec zimsko nizkih temperatur, ki se pogosto spustijo pod 0 °C. Ko Moda Ne Upošteva Mraza Naš pogled na praznovanje in stil je raznolik, kar se odraža tudi v i...

Migracije v Evropski uniji: dinamičen pregled in izzivi

   Evropska unija (EU) se je leta 2015 soočila z izjemnim migracijskim valom, ko je bilo registriranih več kot milijon prihodov. Že naslednje leto, 2016, se je to število drastično zmanjšalo na manj kot 400.000. Trend upadanja se je nadaljeval, saj je število migrantov v naslednjem letu padlo pod 200.000 in se je vse do leta 2023 gibalo celo pod 100.000. Spremenljivi trendi in aktualno stanje Leta 2023 je število migrantov ponovno preseglo 200.000, nato pa se je v tekočem letu 2025 spet začelo zmanjševati. Kljub temu je v tem nedokončanem letu meje EU prečkalo več kot 100.000 migrantov. Ob soočanju z bližnjim vojnim žariščem v Ukrajini, ki ga je povzročil vdor ruskih vojaških enot, in vse večjimi finančnimi ter gospodarskimi pritiski, se EU spopada tudi z zmeraj prisotnim migracijskim pritiskom. Evropska unija namreč za mnoge še vedno predstavlja obljubljeno destinacijo. Letos je na območje EU ilegalno vstopilo več kot 12.000 ljudi, kar je bistveno manj kot v nekaterih pretekl...

Kleptomanija v naši družbi

  Ljudje smo čedalje bolj sočutni do različnih težav soljudi, vključno z bolezenskimi. Tako se pojavlja v uradnih ustanovah, ki naj bi ukrepale po Kazenskem zakoniku, da so tako imenovani storilci kaznivih dejanj, enostavno prepoznani kot bolniki, ki ne odgovarjajo za svoja storjena kazniva dejanja. Ena od takšnih zmot ali pomot označevanja ljudi, kot kriminalcev, ki kradejo ali protipravno odvzamejo ljudem njihovo lastnino, je tudi težka bolezen kleptomanija. Sicer jo vsi strokovnjaki na tem področju označujejo kot težnjo po prilaščanju tujih stvari, ki niso povezane z esencialno potrebo po tej stvari, ampak gre samo za nagonsko težnjo po pridobitvi tujih stvari. Veliko strokovnjakov sicer ugotavlja, da takšni kleptomani in kleptomanke sicer poznajo občutek krivde, oziroma niso brez občutka sramu in/ali krivde. Zelo pogosto ti kleptomani in kleptomanke takšne odvzete tuje stvari tudi akumulirajo ali skladiščijo, oziroma jih ne potrošijo ali uporabljajo in pravzaprav teh stvari tu...

Balkanske migracije v polletju 2025

  Najštevilčnejša migrantska pot v Evropsko unijo (EU) poteka ravno čez tako imenovani Balkan že samo zaradi bližine Aziji. V letu 2023 je Slovenijo zamenjala pri varovanju tako imenovane schengenske meje sosednja Hrvaška. Schengenske prostor ali prostor brez notranjih meja EU je namreč že vse od svojega nastanka privlačna destinacija za vse vrste migrantov, tudi ekonomskih in pravi izvor priseljeniške delovne sile in seveda tudi ekonomskih izdatkov ter povečevanje deleža brezposelnih med delovno aktivnim prebivalstvom na področju EU.  Prav počasi pa se v letu 2025 trendi migrantskih poti čez Balkan v EU le zmanjšujejo. Mogoče je temu botrovala napovedana ekonomska kriza ali nižji BDP na prebivalca že v sami skupini G-7 , med katere spadajo Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Združeno kraljestvo in Združene države Amerike. Od leta 2009 se namreč vlade ustanovljenega BRIC in sedanjega BRICS (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južne Afrike) hvalijo z veliko večji...

Kaj naredi človeka

  Naša sodobna percepcija novodobne družbe ima podlago na idejah osebne svobode in empatije do drugih. Predvsem pa imamo predstave, da naša družba temelji na strpnosti do drugačnosti. Takšne predstave o naši družbi pa so krepko kontradiktorne načelu družbe, da se človeka presodi glede na stil ali nestil oblačenja in da se nam pojavlja v družbi spet stari rek: "Človeka naredi obleka." Kriminal v kravatah ali kriminal belih ovratnikov poznamo že zelo dolgo v zgodovini človeštva. Sigurno poznamo kriminal v najvišjih slojih družbe tako dolgo, kot kriminal revščine ali kriminal najnižjih slojev in tudi drugačnosti. Vsekakor pa srečamo kriminal ali kriminalne osebe v takšnih ali drugačnih oblekah. Vsaj morali bi ga poznati. Načelo obleci obleko in ubijaj ljudi in kradi ter razbijaj in krši drugim temeljne človekove pravice in svoboščine, bi moralo biti nesprejemljivo, tako kot kriminal najslabše in/ali najceneje oblečenih. Spet se bomo zaradi tega morali zamisliti nad našimi življe...

Paradoks človeštva

  Več kot 8,2 milijardno človeštvo, ki se povečuje več kot z 50 % prirastkom, oziroma več kot 50 % večjim številom rojstev nad smrtnostjo v letu 2025, se kot potencialna človeška delovna sila, srečuje tudi s pospešeno robotizacijo, ki pomeni zamenjavo človeške delovne sile z robotsko. Tako se počasi pojavlja paradoks obstoja in smisla človeštva in njihove začrtane tehnološke poti. Tehnološka ideja, da človek več ne bo opravljal težka fizična dela, je mamljiva ali privlačna. Manj privlačna pa je ta ideja, ko pomislimo na posledico, kot je povečana brezposelnost med nizko izobraženimi na trgu dela. Posledice povečane brezposelnosti lahko pričakujemo tudi med visoko izobraženimi z uvajanjem umetne inteligence, ki bo zamenjala učitelje, zdravnike, pilote, prevajalce, ipd..  Na udaru bo tudi srednje izobraženi delavski sloj, saj bi morali že poznati robotske policiste, vojake-drone, trgovce, robotske tajnice in še kaj. Pri vsej robotsko delovni sili je izpostavlja prednost visoke p...

Moderni tip družine

  Človeštvo se že zelo dolgo ukvarja se pojmom družine ter statusom morebitnega otroka, ki je rojen v partnerski zvezi moškega in ženske, kot njegovih bioloških staršev. Seveda je ta tip družine idealnotipski. Že zelo dolgo poznamo tudi rojevanje otrok izven zakonske zveze in seveda tudi kaznovanje tovrstnih rojstev otrok ali pa stigmatiziranje otrok kot pankrtov ali nezakonskih otrok ki naj bi bilo v moderni zasnovi družine odpravljeno in naj bi bili vsi otroci ene matere ali enega očeta enakopravni. Še zmeraj pa radi predstavimo našim najmlajšim ali otrokom idealnotipsko malo nuklearno družino, ki jo sestavljata enakopravna partnerja različnih spolov, ki se ljubita in seveda je otrok tudi plod ljubezni med moškim in žensko. To pomeni tudi, da je otrok kot plod ljubezni tudi želen otrok. Pogosto pa tudi govorimo o načrtovanju družine in seveda s tem tudi načrtovanje rojstev. Pojem tako imenovane nepopolne enostarševske družine naj bi tonil v pozabo in naj bi se opustil naziv nepop...

Tujci in Slovenci

  Slovenija, kot samostojna Republika Slovenija s parlamentarnim ali večstrankarskim sistemom upravljanja, je bila razglašena in konstituirana z ustavo 23. decembra leta 1991. To je tudi leto uradnega izstopa Slovenije iz Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Meje Slovenije, kot samostojne države, naj bi bile približno iste kot republiške meje v sestavi SFRJ. Slovenija naj bi bila konstituirana tudi kot nacionalna država Slovencev, čeprav je bila skozi vso svojo zgodovino predmet osvajalskih vojnih pohodov in okupacij ter tudi migracij. Tudi v času nastajanja neodvisne države Republike Slovenije, je Slovenija priznala italijansko in madžarsko manjšino. Drugih narodov kot manjšinske skupnosti, pa ne. So pa lahko vsi drugi državljani živeči v Sloveniji, tudi iz drugih republik SFRJ, zaprosili za državljanstvo. Vseskozi tudi po osamosvojitveni vojni leta 1991 je Slovenija še vedno pod udarom migracijskih tokov. Malo jih je maritalnih, ampak je večina migracijskih ...

Enakopravnost med spoloma

 Pojem ženske, kot boljši ali slabši del človeštva, odvisno od individualne presoje, že dolgo buri miselne premise o namembnosti svojega obstoja. Prevečkrat je namreč ženski namen obstoja povezan z nadaljevanjem človekovega obstoja ali nadaljevanjem človeške vrste in opravljanjem najnižjih del v hiši, ki so jih drugače opravljali sužnji ali nizko ovrednoteni delavci ali delavke. Preveč radi vse ostale ženske namembnosti v družbi tudi povezujemo z dobo razsvetljenstva, ko so začele ženske zahtevati enakopraven položaj v družbi, oziroma izenačitev svojega položaja v družbi z moškimi.  Z zgodovinskim pregledom položaja žensk v družbi pa lahko ugotovimo, da so bile ženske pravice v družbi večkrat v vzponu in nato spet v padcu. Položaj žensk namreč v zgodovini človeštva na vseh kontinentih niha od kraljice pa do sužnje. Dan žena, kot uveljavljen praznik ekonomske, politične in socialne neodvisnosti od moških, so najprej 8. marca praznovali v socialističnih državah, saj se je ves b...

Zdravljica življenju

  Počasi se poslavljamo od leta 2024. Eni z veseljem, drugi spet nostalgično. Leto se pač izteka pa naj je bilo za nas uspešno ali ne, zdravo ali ne, kakor pač nekdo pričakuje ali pa je pričakoval. Uspešno zaključeno leto je stvar naše percepcije, naših pričakovanj in naših odkritih ali skritih želja po takšnem ali drugačnem uspehu. Vsekakor pa si lahko vsi nazdravili, da smo spet preživeli še eno leto. Premnoge so v letu 2024 zaznamovale grozote vojne, lakota in splošno pomanjkanje in razdejanje ter trpljenje, ki ga prinese vojno stanje. Nekatere so še zmeraj prizadele tudi bolezni ali boleče izgube njihovih najbližjih. Tako prestano trpljenje je še posebej vredno zdravljice življenju ali pa enostavno povedano zmage življenja nad smrtjo. In seveda jim pripada tudi medalja za hrabrost, če kljub vsem nevarnostim in nasilju še zmeraj vztrajajo na svoji zemlji in prispevajo po svojih najboljših zmožnostih za obstanek na svoji zemlji. Prav tako pa tudi tistim, ki so se hrabro zopers...

Ilegalne migracije in vojna

  Mogoče je ravno bližina vojnih žarišč sedaj že na obrobju Evropske unije (EU) prispevala h nekoliko zmanjšanemu številu ilegalnih migrantov v letošnjem še ne zaključenem letu. EU je namreč globoko povezana vsaj z vojno Rusija-Ukrajina, ki ima dobre možnosti, da se razraste v globalni vojni konflikt celo med jugom in severom  planeta Zemlja. In seveda je ta vojna Sloveniji kot članici EU prinesla vonj po vojni na lasten teritorij. V še nedokončanem letu 2024 je Uprava uniformirane policije, Sektor mejne policije, obravnaval 44.331 nedovoljenih vstopov v Slovenijo. V celotnem letu 2023 pa je bilo takšnih primerov nedovoljenih vstopov v državo 55.228. Najpogosteje so v letošnjem letu nedovoljeno vstopili v državo državljani Sirije, Afganistana in Turčije.   V letošnjem letu je tudi kar 42.673 migrantov izrazilo namero oddaje prošenj za mednarodno zaščito in vsi tudi pričakujejo najverjetneje vsaj nastanitev v migrantskem centru, zdravstveno in socialno varstvo ter tud...

Vzroki svetovnih vojn

  Vse tako kaže, da človeštvo, oziroma Zemljani, nikakor ne moremo živeti v sožitju. Boji so, lokalni ali globalno svetovni, človeško zgodovinsko dejstvo. Vedno je v človeški naravi obstajala težnja po oblasti, razširjanju teritorija in celo zasužnjevanju drugih šali drugačnih. Ob vsej humaniteti in societeti pač ne moremo živeti v sožitju in si pridobiti dobrine in posesti brez uporabe orožja. Prav tako pa je tudi sporno pridobivanje neplačanih delavcev in ponekod celo neplačanih spolnih sužnjev. In seveda ne moremo živeti brez sanj o svetovnem vladanju ali vladanju celotnemu planetu Zemlja in celotnemu človeštvu. In seveda ne moremo živeti tudi brez ponovne grožnje nove svetovne vojne . Če bi velja teorija za vojne zaradi prenaseljenosti na nekem teritoriju, ima po podatkih na Worldometru najvišjo naseljenost prebivalcev azijski kontinent (155 prebivalcev na km2). Sledi mu afriški kontinent z 51 prebivalci na km2. Evropski kontinent je s 34 prebivalci na km2 šele na tretjem mestu...

Tuje življenje ali moje življenje

  Večkrat opazujemo ljudi v svoji okolici in jih vrednotimo. Predstava, ki jo imamo o njih je lahko resnična ali lažna. Konec koncev je zelo mala verjetnost, da poznamo dodobra ljudi, kateri tudi nas poznajo. Ponavadi o ljudeh, ki so tudi nam blizu ne vemo vsega.  Pravzaprav je dobro vprašanje, zakaj bi nekoga poznali do potankosti, in zakaj se ne bi raje prvenstveno ukvarjali sami s sabo. Zakaj enostavno naj bi v prvi vrsti poznali sebe, kar pomeni naše cilje, želje, zmožnosti, kaj želimo in kaj ne, kaj imamo radi in kaj ne. Takšno ukvarjanje s samim sabo je namreč najbolj priporočljivo. Pomeni tudi, da bomo živeli svoje življenje in ne tuje življenje. Živeti svoje življenje in ne življenje drugih, ima več pomenov in različnih poti. Namesto, da kupimo obleko, ki smo jo videli na drugi osebi, si kupimo obleko, ki je najboljša za nas in najbolje najboljša po naši oceni. Če smo si sami sebi všeč, bomo tudi najbolje izgledali. Če se izobrazimo po naših zmožnostih in za delo, ki ...

Volja ljudstva

  Spet smo v času odmevnih veličastnih volitev, ko je ljudstvo izbiralo svoje predstavnike. Seveda izbor predstavnikov ljudstev vedno temelji na tem, kako dobro so kandidati predstavili širšim množicam svoje programe. Seveda pa temelji izbor predstavnikov tudi na tem, kaj v teh programih ustreza širšim množicam volilcev. Množice volilcev ponavadi rade poslušajo zgodbe in obljube o svojem uspehu, blagostanju in miru. Manj rade pa slišijo o problemih drugih. To se je pokazalo tudi na letošnjih volitvah v ZDA. Množica ljudi pač hoče imeti na prvem mestu v svoji državi svoje interese in dobrobit. Šele potem, ko so zagotovljene njihove potrebe pa bi se ukvarjali z drugimi problemi in dobrobitjo drugih. Seveda je ta volilna zgodba pogojena tudi z obstoječim stanjem v državi. Kadar država živi v miru z drugimi državami, bo mogoče razmišljala o zagotavljanju miru tudi drugim. Seveda, če ob tem ne bo sama ogrožena ali pa se spravila v nevarnost. In to kljub temu, da mogoče s to državo nim...

Predniki in dedovanje

  Vsi zakoniti dediči so večinoma priznani kot krvni sorodniki ali po krvni sorodstveni vezi. Izjema so seveda posvojitve. Najprej se sicer šteje kot dedič tudi zakonski partner ali žena in mož ter priznani otroci. In seveda je stvar dedovanja ponavadi materialne narave. To se pravi večinoma denar in nepremičnine ter podjetja. Seveda se tudi večinoma razprav o dedovanju vrši na sodišči po teh pravilih ustvarjanja družinskih vezi ali ustvarjanja krvnega sorodstva, čeprav sta žena ali mož priznana kot dediča tudi brez potomcev. Kar pomeni tudi priznanje prednosti možu in ženi pred ostalim krvnim sorodstvom. In seveda tudi izenačitev zakonskega partnerja z morebitnimi prejšnjimi potomci pokojnika. Kadar preminuli nima ožjih sorodnikov, kot so njegovi otroci ali zakonski partnerji dedujejo tudi ostali krvni sorodniki. Izjema dedovanja po krvnem sorodstvu in zakonski zvezi so pogodbe o oskrbi, ki jih lahko sklene sedanji pokojnik za čas svojega življenja. Nekdaj so bili stvar dedovanj...

Pozitivna funkcija kriminala

  Že dolgo časa poslušamo ali pa celo občutimo, da smo v lastni državi pravzaprav ogroženi v svoji soseski in na svojih domovih. Pogosto tudi slišimo ali občutimo, da uradni organi pregona kaznivih dejanj pravzaprav ne naredijo ničesar, da bi zagotovili našo varnost. Ti kršitelji naše varnosti in nedotakljivosti premoženja in telesa so včasih migranti ali cigani, oziroma Romi ali pa tudi domači nasilneži in kriminalci. Iz zelo pogosto le-ti tudi ostajajo v naši soseski, v naših hišah in poslovnih prostorih ali vsaj blizu njih in jih še naprej srečujemo. Vsekakor varnost naših življenj, dostojanstva, telesa in domov ali posesti in na splošno premoženja in življenja tako postaja cenjena in redka dobrina našega vsakdanjega življenja. Počasi se zavrta v naše razmišljanje ob takšnih nekaznovanih kriminalnih dogajanjih ali pa nepoznanih storilcih in ob njihovi nemoteno prisotni v našem življenju tudi črv dvoma v vse uradne postopke in uradne osebe.  Enostavno lahko začnemo razmi...

Lažna energetska kriza

  V Evropsko unijo (EU) je vdrla hladna fronta, ki je ponekod poleg nevarnih neurij, ki so povzročila poplave in plazove, prinesla že tudi prvi sneg. Seveda večina prebivalcev EU v septembru pač ni navajena nizkih temperatur pod 18° C. Je pa ta spust temperature dober preizkus ali smo pripravljeni na ogrevalno zimsko sezono in seveda za testiranje tako imenovane energijske krize . Kdor je v EU navajen kupovati na trgu, je trenutno ponudba elektrike, plina, drv in kurilnega olja zadostna. To pomeni, da vsaj v septembru, če želite že malo ogrevati, lahko nabavite energetske vire nemoteno. Vsi vzvodi tako imenovane energetske krize so lahko vsaj v tem obdobju samo lažno ustvarjeni.  Opozorila o varčevanju z energetskimi viri so tako lahko samo namenjena naši predvideni varčni porabi in varčevanju, oziroma izogibanju visokim računom za porabljeno energijo predvsem v predčasni kurilni sezoni, oziroma sezoni večje porabe energije zaradi ogrevanja prostorov. Mogoče se bo energetska ...

Pozor prvošolček

 Bliža se nam barvita jesen in tudi čas obiranja plodov in priprav narave na zimski počitek.  Jeseni pa bodo prvič zakorakali v šolo tudi prvošolci. Kakšen bo njihov prvi vstop v šolo je odvisno predvsem od njihove pripravljenosti, kjer največjo odgovornost nosijo za otrokovo pripravljenost na šolo pravzaprav njihovi starši. Gre za čisto preprosto poučenost otroka o njihovem imenu in naslovu. Kljub temu, da naj bi osnovnošolske prvošolčke spremljali na poti v in iz šole starši, je zelo dobro, če prvošolček že pozna pot v in iz šole vse do svojega doma. Takšen otrok, ki pozna svoje ime , domači naslov, še bolje je, ma zna ime tudi svojih staršev in kako priti do šole in nazaj domov, bo najmanj postal ali ostal izgubljen otrok. Vsaj ta del otrokove pripravljenosti na šolo naj bi opravil vsak od staršev, ne glede na izobrazbo, ekonomski status ali število otrok. Velja namreč tudi, da naj bi otroci ne bili varuhi drugih otrok, ampak naj bi to delo opravljali odrasli. Veliko bolje...

Ljubezen in intima

Skoraj vsi iščemo ljubezen svojega življenja. Ponavadi tudi pričakujemo, da bomo s svojim najbližnjim intimnim partnerjem preživeli tako dobre, kot tudi slabe trenutke svojega življenja. Ponavadi pa tudi želimo intimno zvezo v dvoje in prav ta naj bi nam zagotavljala najkvalitetnejšo obliko intimnih razmerij. Leta nazaj sem za svojo raziskavo na področju intimnih razmerij med drugim tudi spraševala ljudi ali jih moti veza s poročenimi ali kako drugače vezanimi intimnimi partnerji. Velika večina, ki je iskala ali išče intimne partnerje za stalno intimno vezo je odgovorila, da jih namreč moti vezanost ali poročenost drugega partnerja. Večina namreč želi samske ali nevezane intimne partnerje. V primeru vezanosti ali poročenosti partnerja, pa čimprejšnjo ločitev ali razvezo. Ljubezen je pač posesivna in večina ljudi, ne glede na spol, ki je iskala ali še išče intimnega partnerja težko prenese ljubezen v troje ali več.  Pravzaprav ljubezen v troje težko prenaša tudi večina avanturisto...

Vojne in človeška populacija

 Vse vojne grozote s pobitimi vojaki in tudi civilnimi osebami ni nujno, da se odražajo tudi na številčnosti človeške populacije. Pričakovali bi najbrž, da vojno stanje v neki državi znižuje številčnost njihovih državljanov, vendar lahko najdemo podatke, ki temu pričakovanemu dejstvu nasprotujejo. V bližini Evropske unije poznamo vsaj dva vojna žarišča in sicer vpad Rusije, ki jo vedno podpira Kitajska, tudi preko beloruskega ozemlja v Ukrajino in seveda Palestinsko-Izraelsko vojno, v katero pa naj bi bila vpletena vsaj še Libanon in Iran. V Rusiji s skoraj 144 milijoni populacije državljanov se je v primerjavi z lanskim letom znižala človeška populacija za 0,34 %. V napadeni Ukrajini s skoraj 38 milijoni pa se je človeška populacija zvišala za 0,47 %. V vpleteni Belorusiji s skoraj 9,5 milijoni državljanov se je populacija v primerjavi z lanskim letom znižala za 4,5 %. V podporni Kitajski ali tradicionalnem ruskem podporniku z milijardo in 425 milijoni državljanov pa se je z...