Jesen in bolezni

  Jesen je barvita, polna plodov in seveda ponavadi deževna. Ljudje smo v takšnih obdobjih že kar navajeni tudi jesenskih prehladov ali pa vsaj kratkotrajnega smrkanja. Počasi smo namreč pozabili na epidemijo Covid-19 in vse preventivne ukrepe, vključno z zaščitnimi maskami, razkuževanjem rok in prostorov ter seveda tudi omejitvami gibanja.


Tudi Slovenci, kakor tudi drugi narodi, smo se veselili predvsem vrnjene svobode gibanja po odpravi ukrepov za zajezitev širjenja okužb s Covid-19. Ta odprava preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja Covid-19 z vsemi različicami, vključno tudi okužbami dihal, nas vsaj po podatkih ni pripeljala nazaj v epidemijo Covid-19 in povišanje umrljivosti slovenske populacije. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je od 1. 1. 2024 umrlo zaradi akutnih okužb dihal, vključno s potrjeno Covid-19 okužbo, do 6. 10. 2024 samo 66 oseb. V tem obdobju pa jih je bilo sprejetih v bolnišnico zaradi potrjenih akutnih okužb dihal ali/in Covid-19, kar 543 oseb. Po teh podatkih Covid-19 ni izginil ali ga nismo uničili, vendar ni odveč v jesenskem času opazovati simptome visoke temperature, bolečin v sklepih in oteženo dihanje ter se testirati ob takih simptomih tudi na okužbo s Covid-19.  


Seveda je najhujše obdobje, ko je Covid-19 dobesedno kosil med prebivalstvom mimo, kakor kažejo tudi NIJZ uradni podatki, ampak previdnost ni nikoli odveč. Od 1. 3. 2021, ko so podatki NIJZ že na voljo, in do 6. 10. 2024 je bilo zaradi akutnih okužb dihal in/ali Covid-19 sprejetih v bolnišnico 16.777 oseb in kar 2.786 oseb je umrlo. Kar je kar zaskrbljujoč podatek za nekaj več kot dvomilijonski slovenski narod. 


Po teh istih podatkih je NIJZ v istem obdobju lanskega leta 2023 zabeležil 863 sprejetih bolnikov z akutno okužbo dihal in/ali Covid-19 v bolnišnice. V tem obdobju pa je umrlo 145 bolnikov. Še hujši so podatki v istem obdobju leta 2022. V tem obdobju je bilo zaradi akutne okužbe dihal in /ali Covid-19 sprejeto v bolnišnico 4.484 bolnikov. Umrlo pa jih je v enakem obdobju 928. Največ bolnikov z akutnim vnetjem dihal in/ali Covid-19 je umrlo na začetku epidemije Covid-19 v letu 2021 in sicer 1.480. Sprejetih pa je bilo v bolnišnice kar 9.466 oseb.


Glede na podatke smo tako ali drugače uspeli zajeziti akutne okužbe dihal in/ali okužbe s Covid-19 in seveda zajeziti tudi množično umiranje, tako v slovenskem prostoru, kot tudi v svetovnem merilu. Prevelika bojazen pred tovrstnimi okužbami in smrtnim izidom poteka bolezni je tako odveč in postaja neprijeten, nesrečen in žalosten spomin. Ostaja pa nam vse znanje o preventivnih ukrepih in simptomih tovrstnih okužb, da bi lahko tudi v jesenskem in pomladanskem času ponovno uživali v svojem poslovnem in privatnem vsakdanjem življenju. V primeru potrjene tovrstne okužbe se lahko glede na pridobljeno samo-preventivno znanje takoj izoliramo od drugih in prosimo za zdravniške nasvete in pomoč. Na voljo pa so že tudi učinkovita zdravila.



Komentarji

  1. Anonimni18. oktober 2024 ob 19:45

    O kovidu ne smijem ni raspravljati jer ja sam u Hrvatskoj a tu su na snazi neka druga pravila ..lep pozdrav kolegama u Sloveniji

    OdgovoriIzbriši
  2. Anonimni21. oktober 2024 ob 19:47

    Lpo si to napisala pohvalno eni še nismo pozabl jz npr.sm si kupu vikend hiško v oazi miru da se umaknem od ponovne pandamije ponovne

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Tujci in Slovenci

  Slovenija, kot samostojna Republika Slovenija s parlamentarnim ali večstrankarskim sistemom upravljanja, je bila razglašena in konstituirana z ustavo 23. decembra leta 1991. To je tudi leto uradnega izstopa Slovenije iz Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ). Meje Slovenije, kot samostojne države, naj bi bile približno iste kot republiške meje v sestavi SFRJ. Slovenija naj bi bila konstituirana tudi kot nacionalna država Slovencev, čeprav je bila skozi vso svojo zgodovino predmet osvajalskih vojnih pohodov in okupacij ter tudi migracij. Tudi v času nastajanja neodvisne države Republike Slovenije, je Slovenija priznala italijansko in madžarsko manjšino. Drugih narodov kot manjšinske skupnosti, pa ne. So pa lahko vsi drugi državljani živeči v Sloveniji, tudi iz drugih republik SFRJ, zaprosili za državljanstvo. Vseskozi tudi po osamosvojitveni vojni leta 1991 je Slovenija še vedno pod udarom migracijskih tokov. Malo jih je maritalnih, ampak je večina migracijskih ...
Preberite več

Človeštvo v 2025

  Večkrat se vprašamo kakšna bo pot človeštva v prihajajočem vsakdanu. Nekateri vidijo uspešno prihodnost človeštva v njegovi številčnosti, ki v globalnem obsegu vsekakor narašča iz leta v leto. In vsekakor je uspel človeštvu skok v leto 2025 z več kot 8 milijardno populacijo. Slika človeške populacije po kontinentih pa pokaže različno pojmovanje naraščanja človeške populacije po kontinentih in vrednotenje otroka , oziroma novorojenih potomcev človeštva. In tako se spet poraja debata o kvaliteti in kvantiteti. Najštevilčnejši kontinent na planetu Zemlja v letu 2024 ali pa na začetku leta 2025 je vsekakor azijski s svojimi 4.950.363.066 prebivalci. Njihov delež v svetovni populaciji je kar 61,84 %. Vsekakor pa imajo tudi največjo poseljenost na kvadratni kilometer in sicer 101. Njihova populacija tudi narašča konstantno. V zadnjem letu je   narasla za 0,57 %. Drugi najštevilčnejši kontinent je afriški s svojimi 1.515.135.021 prebivalci. Afriški prebivalci predstavlj...
Preberite več

Destrukcija konfliktov

  Obeti ali napovedi za letošnje leto spet niso najboljši kot se večkrat pokaže v vsakdanjem življenju. Politični vrhovi posameznih tako imenovanih razvitih držav so več kot očitno pozabili, da je eden od pogojev za uspešno poslovanje, ki se odraža tudi v naši vsakodnevni košarici za preživetje, pravzaprav obdobje miru, ne pa vojne. Vojno stanje ali vojna nevarnost prinaša namreč dodatne obremenitve državljanov v obrambne namene. Samo vojno stanje pomeni uničevanje, ne samo življenj, ampak tudi premoženja in seveda tudi onemogočeno poslovanje. In seveda tudi manj pritoka denarja v državni proračun in večje državne izdatke. Tako se rušilna in uničevalna narava vojnega stanja projicira v rušilno in uničevalno moč gospodarstva in s tem tudi našega vsakdana. Vojna pomeni pomanjkanje dobrin in s tem tudi draginjo že osnovnih življenjskih potrebščin zaradi uničenja tovarn in polj. Vojna pomeni draga bivališča, saj jih je veliko ali celo večina poškodovanih ali uničenih. Vojna pomeni tud...
Preberite več