BlogsbyDarja

  Ljudje se še zmeraj radi zanašamo na naše srce, oziroma na vzbujena srčna in dobrodušna ali dobrodelna občutenja, ki nam jih projicirajo izpovedane stiske drugih, ogroženost in izpostavljenost nasilju lažnih in resničnih žrtev. Srce se namreč ravna po imidžu ali promociji žrtev ali njihovih izpovedih in zgodbah, ki so lahko resnične ali pa namišljene. Naše socialno-sočutne reakcije pa so odvisne od dobro predstavljene zgodbe domnevnih žrtev. Paradoks dobro predstavljene zgodbe žrtve in realnosti dejanskega življenja gre v vsakdanjem življenju tako daleč, da pravzaprav stradanje priznamo tudi zelo dobro prehranjenem ljudem ali celo debelim, ki so takšni brez vsakršne bolezni, ki bi povzročila napihnjenost ali debelost. Po drugih strani pa sestradano ali po domače povedano suhljato osebo prepoznamo kot osebo, ki namerno hujša, hoče imeti manekensko postavo ali pa si kako drugače sama povzroča premajhno telesno težo. Zdravnikom je pač težko prepustiti, da ocenijo sestradanost in/al...

 Čedalje pogosteje slišimo, da je končni produkt nekega nasilnega dejanja pravzaprav povzročilo predhodno nasilno dejanje ali goljufija ali retorično nasilje z obrekovanjem ali dalj časa trajajoč mobing, bulijing ipd. Enostavno povedano gre v takšnih primerih za obračunavanje med osebami ali skupinami mimo sodišč in policije. Nekdanji žrtvi , sedaj storilcu kaznivega dejanja, je enostavno prekipelo in si je vzel pravico poravnave storjenih krivic v svoje roke. Ob takih dogodkih, tudi s tragičnim koncem odvzetega življenja, se lahko vprašamo ali je bil res potreben tragičen razplet spora ali negativne družbene interakcije s tragičnim koncem.  Našo družbo gradimo namreč na dobrih medosebnih odnosih, empatiji drug do drugega, vzajemnem spoštovanju človekovih pravic. Zavarovano in zaščiteno imamo privatno in družbeno lastnino. V družbi naj bi medsebojno spoštovali telesno integriteto ipd.. Poleg tega privzgajamo otrokom že od mladih nog družinske in družbene vrednote v smislu do...

  Svet je postal majhen z uveljavitvijo spletnih svetovnih storitev. Internet je zbližal ljudi in poenostavil naše življenje z vrsto storitev od spletnega bančništva, spletnih trgovin in vseh ostalih storitev. Vendar je splet ali internet omogočil tudi spletne goljufije ali goljufije na daljavo. Te spletne goljufije policija uvršča med investicijske goljufije, ki so lansko leto 2024 odnesle varčevalcem samo v Sloveniji kar 19,5 milijona v evrov. Ta podatek tudi pove, da smo ljudje na internetu in po telefonu nadvse zaupljivi. Banke namreč spet obveščajo o možnosti spletnih bančnih goljufij, saj so se pojavili spletni lažni bančni goljufi, ki od nas zahtevajo podatke in namestitev posameznih aplikacij, kot so kripto menjalnice KuCoin, Binance, Revolut, Bitstamp, Mercuryo... . Tako spet ne bomo vedeli ali pa ne bomo več zaupali uradnim kripto menjalnicam ali pa enostavno ne bomo več varčevali v kripto valutah. Te denarnice kripto valut s podobnimi ali istimi imeni lahko namreč najdet...

  Nekateri smo še zastarani in avtistični in neprilagodljivi in se še nismo navadili novega obračuna porabe električne energije po vsaj 4 ali 5 obdobjih, oziroma blokih. Ali pa mogoče celo samo pogrešamo staro, zastarano metodo lastne kontrole porabe električne energije, ne samo kontrole in obračuna električne energije pri elektro distributerjih. Navajeni smo še starih enotarifnih ali dvotarifnih števcev porabe električne energije. Tudi odčitavanja teh jasnih števcev porabe električne energije, čeprav nas imajo mogoče za budale. Ti stari števci porabe električne energije so imeli, v kolikor ste imeli dvotarifnih števec tudi dve postavki na števcu in vrtela se je tista postavka porabe električne energije na števcu, ki je v tistem času veljala. Poznali smo ET (enotarifnih, ki pomeni eno ceno ves čas porabe električne energije), VT (višja tarifa, ki pomeni višjo ceno porabe električne energije) in MT (manjša tarifa, ki pomeni nižjo ceno električne energije). Novi časi ali novodobnost...

  Evropska unija (EU) in tudi Severnoatlantska zveza NATO so bile vse od druge svetovne vojne otoček mirnega sožitja in varnih investicij. Vojne vihre so pestile Afriko in Azijo ter Južno Ameriko in s tem povezane pa tudi ekonomske ali gospodarske krize. Vsi ti vzroki nemogočih življenjskih okoliščin v njihovem vsakdanu so prinesli v mirne države vale migrantov. Poleg legalno odobrenih migracij zaradi vojnih razmer v njihovih državah, tudi ilegalne. EU se sedaj sama že spopada z vojno nevarnostjo, prav tako pa celoten NATO. Groženj zaradi vmešavanja v vojne obrobnih držav kot je Ukrajina in Rusija in sedaj že Izrael in Palestina ter Libanon in Jemen, kar ni konca in kraja. Prav tako pa tudi razprav o ekonomskih sankcijah. Po obrobju nekdaj mirne oaze sožitja pa letijo že tudi rakete ali pa se vsaj razkazuje vojaška moč nasprotnikov. Seveda pa takšne predvojne razmere kažejo svojo moč tudi na poslabšanju gospodarske ali ekonomske uspešnosti. Ta vonj po vojni in tudi gospodarsk...

  Vsi radi razvijamo svojo lastno podobo in živimo po svojih lastnih vrednotah. Pravzaprav so to naše temeljne človekove pravice, ki sežejo vse do pravic drugih. Dokler namreč ne ogrožamo s svojimi dejanji ali premoženjem drugih, tudi druge ne zanima naša osebna podoba ali premoženje. Seveda je ta ideal naše osebne svobode v razpadu s pojavom gradnje našega imidža ali javne podobe, ker seveda potrebujemo za svoj javni imidž ali podobo tudi javnost in s tem njihovo mnenje. V kolikor pač gradimo svojo javno podobo, ne pa osebno podobo se lahko kar navadimo tudi na javno mnenje. S tem razvojem svoje javne podobe smo si pač sami povzročili izgubo svoje lastne podobe. Naša lastna podoba, naš izgled, naša prepričanja, vrednote in cilji ter morebiti celo naš dom ali poslovni prostor postanejo stvar javne debate ali obravnave. Vse si bomo pač uredili na takšen način, da bo všečno drugim.  Tako zgrajena javna podoba ali imidž pa ni nujno, da ustreza širšim množicam ljudi. Zelo dobro ...

  Vsi moramo vedeti, da lahko mejo med državami prestopimo samo z veljavnimi potnimi listi, v kolikor ni drugače dogovorjeno, kot je prosti prehod med državami na primer znotraj Evropske unije za evropske državljane. Ob pojavu ilegalnih migrantov, ki nato ostanejo v državi pa se pogosto vprašamo o drugorazrednosti lastnih državljanov. Pravila za prestop meje med državami namreč naj bi veljala za vse za tujce in lastne državljane. Sploh, če ti omenijo še kaznivosti prestopa meje mimo mejnega prehoda in brez veljavnih papirjev. V preteklem letu 2024 je bilo samo v Sloveniji obravnavanih po podatkih Uprave informiranje policije, Sektorja mnenje policije 46.192 nedovoljenih vstopov v Slovenijo, kljub temu, da se je tako imenovana Schengenska meja pomaknila proti jugu na na Hrvaško, kar pomeni vstop v EU in tudi v Slovenijo za druge državljane na južni meji Hrvaške. Najpogosteje so seveda kršitelji ali ilegalni migranti celo iz držav drugih kontinentov, kar pomeni tudi slabo kontrolo...

  Slovenija skupaj z Evropsko unijo (EU) še zmeraj zaznava inflacijo ali zmanjševanje življenjskega standarda ali na kratko povedano ekonomsko krizo, ki nas pesti že vsaj od začetka epidemije Covid-19, oziroma od zaprtja poslovnih dejavnosti. Po epidemiji, ko si še niti nismo ekonomsko opomogli, so nas začele ekonomskih uničevati še naravne nesreče in seveda pomoč državam v vojnem stanju in vali beguncev. Pri ocenjevanju ekonomskega stanja se zelo radi poslužujemo tako imenovane socialne piramide. Socialni piramidi bi lahko rekli tudi socialni trikotnik, kjer se od vznožja piramide ali trikotnika vzpenjamo do samega vrha. In ta piramida ali trikotnik je lahko uporabljena tudi za merjenje ekonomskega standarda posameznikov.Pri tej analizi piramide ali trikotnika seveda moramo zastaviti ali oceniti osnovni najširši del piramide ali trikotnika.  Če nastavimo osnovni spodnji del socialne piramide ali trikotnika na ničlo premoženja in dohodkov, to seveda pomeni, da širša množica ...

  Večkrat se vprašamo kakšna bo pot človeštva v prihajajočem vsakdanu. Nekateri vidijo uspešno prihodnost človeštva v njegovi številčnosti, ki v globalnem obsegu vsekakor narašča iz leta v leto. In vsekakor je uspel človeštvu skok v leto 2025 z več kot 8 milijardno populacijo. Slika človeške populacije po kontinentih pa pokaže različno pojmovanje naraščanja človeške populacije po kontinentih in vrednotenje otroka , oziroma novorojenih potomcev človeštva. In tako se spet poraja debata o kvaliteti in kvantiteti. Najštevilčnejši kontinent na planetu Zemlja v letu 2024 ali pa na začetku leta 2025 je vsekakor azijski s svojimi 4.950.363.066 prebivalci. Njihov delež v svetovni populaciji je kar 61,84 %. Vsekakor pa imajo tudi največjo poseljenost na kvadratni kilometer in sicer 101. Njihova populacija tudi narašča konstantno. V zadnjem letu je   narasla za 0,57 %. Drugi najštevilčnejši kontinent je afriški s svojimi 1.515.135.021 prebivalci. Afriški prebivalci predstavlj...

  V tako imenovanem veselem mesecu decembru, ko se tradicionalno veselimo bolj ali manj uspešnega naslednjega leta, drugi nemočno opazujejo razdejanje vojnega stanja v svojem domačem okolju iz dneva v dan in preživljajo dneve v strahu za svoje življenje in morebitno premoženje. Nekdanji poligoni za testiranje orožja so se razširili na njihove domove in ljudi so zamenjali celo za lutke, ki jih uporabljajo za tarče. Nekdanje vsakdanje življenje v miru in pričakovanem blagostanju se je sprevrglo v vso bedo vsakdanjika, ko se problemi in spori enostavno rešujejo z bolj ali manj učinkovitim orožjem. Diplomacija, retorika miru in mirnega diplomatskega reševanja vseh naših spornih sobivanje na planetu Zemlja se je enostavno razblinila v breznu hitrega vojnega reševanja sporov in pričakovane zmage glede na bolj učinkovito orožje. In spet so, tako kot že večkrat v zgodovini človeštva, diplomate zamenjali vojaki.  Seveda se je sedaj na realnih bojiščih najprej testiralo staro orožje...

  Najbolje, da še jaz gledam ljudi in se sprašujem zakaj drugi gledajo mene in razpravljajo o meni ter sploh dajejo negativne opazke. Vi pa veste zase. Seveda je potrebno upoštevati, da sem že malo zastarala in imam najverjetneje tudi zastarane definicije o družbi. Gledalce poznamo iz zgodb o gledaliških predstavah. Najverjetneje poznamo tudi gledalce TV programov, gledalce videospotov in še in še bi lahko naštevala. Vse to so pasivni gledalci, ki ne sodelujejo v predstavi. Lahko pa kasneje ali pa med predstavo, razpravljajo o predstavi in pravzaprav izražajo svoje mnenje o predstavi in igralcih ter upodobljenih ali zaigranih osebah. Skratka to so tisti, ki jih po starih definicijah pojmujemo kot gledalce. Mogoče sem še pozabila omeniti kakšno posebnost kot je šef-gledalec dela svojih podrejenih.  Seveda se v novejšem času pojavi še gledalec resničnostnih šovov. In mogoče tiči ravno v teh resničnostnih šovih ali oddajah, da se je ta resničnosti šov raztegnil v naš vsakdan. T...

  Vsi smo že slišali za perfektno ujemanje, ko pravzaprav ni veliko ali pa ni nobene opazne razlike med njima ali njimi. Takšno ujemanje vsi iščemo, tako na privatnem kot tudi poslovnem področju našega vsakdana. Takšno življenje, tako poslovno kot privatno, je namreč brez konfliktnih situacij in usklajevanja. Istomisleči in istočuteči z istimi cilji in željami skupaj hodimo zelo hitro in brez večjih konfliktov po življenjski poti. Do tega idealnega ujemajočega skupnega življenja sta dve poti.  Ena pot ujemanja je lahko dolga ali kratka, ko iščemo življenjske ali poslovne sopotnike, ki se naravno, oziroma sami po sebi, ujemajo z našimi življenjskimi vrednotami, cilji in željami. Mogoče želimo tudi, da se temi ljudmi, oziroma potencialnimi sopotniki, ujemamo v stilu oblačenja, prehranjevalnih navadah, hobijih in da se celo gibljemo v istih družabnih krogih. Več kot je kriterijev ujemanja, manj je med nami razhajanj in s tem tudi manj dogovorov ali pa celo konfliktov. S takšnim ...

  Umetno skreirana valuta BRICKS se pojavlja že od leta 2006. Njena funkcija pa je zasnovana in opredeljena kot poskus uveljavitve univerzalne valute za mednarodno poslovanje, ki bo pripomogla, da bodo članice BRICKS bolj varne pred tako imenovanim vplivom Zahoda. Prvi skupini Brazilije, Rusije, Indije, Kitajske in Južne Afrike so se v vseh teh letih do oktobra leta 2024 pridružili še Združeni Arabski emirati, Iran, Egipt in Etiopija. Omenja pa se že tudi Savdska Arabija. Namen letošnjega sestanka članic BRICKS je bil tudi povečanje števila članic saj naj bi se sestanka udeležilo tudi več kot 30 držav, ki so jih poskušali navdušiti za sprejem BRICKS-a v mednarodnem trgovanju tudi s prikazom rasti bruto domačega proizvoda (BDP) ali merila ekonomske aktivnosti, oziroma enega od kazalnikov gospodarske razvitosti države.  Po podatkih alianse BRICKS se G7 ( ZDA, Kanada, Japonska, Francija, Italija, Velika Britanija in Nemčija) obetajo hudi časi. Najboljši BDP, ki je v svetovnem me...

  Jesen je barvita, polna plodov in seveda ponavadi deževna. Ljudje smo v takšnih obdobjih že kar navajeni tudi jesenskih prehladov ali pa vsaj kratkotrajnega smrkanja. Počasi smo namreč pozabili na epidemijo Covid-19 in vse preventivne ukrepe, vključno z zaščitnimi maskami, razkuževanjem rok in prostorov ter seveda tudi omejitvami gibanja. Tudi Slovenci, kakor tudi drugi narodi, smo se veselili predvsem vrnjene svobode gibanja po odpravi ukrepov za zajezitev širjenja okužb s Covid-19. Ta odprava preventivnih ukrepov za zajezitev širjenja Covid-19 z vsemi različicami, vključno tudi okužbami dihal, nas vsaj po podatkih ni pripeljala nazaj v epidemijo Covid-19 in povišanje umrljivosti slovenske populacije. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je od 1. 1. 2024 umrlo zaradi akutnih okužb dihal, vključno s potrjeno Covid-19 okužbo, do 6. 10. 2024 samo 66 oseb. V tem obdobju pa jih je bilo sprejetih v bolnišnico zaradi potrjenih akutnih okužb dihal ali/in Covid-19, kar ...

  Vsepovsod po množičnih medijih lahko spremljamo ali vojno uničevanje ali katastrofalno uničenje po naravnih nesrečah. Tako smo osebno ali preko medijev priča bedi izgubljenih življenj, domov in firm, ki se sesuvajo v delčku časa, čeprav pa smo jih ali pa so jih gradili tudi več generacij. Organizacija združenih narodov (OZN) ni uspela z vsemi svojimi diplomatskimi akcijami zajeziti vpad Rusov v Ukrajino, niti Hamasovega in Hezbolahovega napada na Izrael, ki je ravno obeležil eno leto od najbolj brutalnega napada na Izrael, oziroma tudi pobijanja židovskih in drugih civilistov. Vojna žarišča se na teh področjih blizu EU (Evropske unije) razraščajo, saj so udarili tudi Hutiji iz Jemna in seveda tudi Iran. Z orožjem ropota tudi Kitajska kot tradicionalni podpornik Ruske federacije. Merjenje moči po vojaški liniji in tihe grožnje z orožjem so se udejanjile v vsakdanjem življenju. In nekateri že napovedujejo vojno žarišče svetovnih razsežnosti ali na kratko 3. svetovno vojno. Vse kaž...

  V obdobju od 1. 1. 2024 do 31. 8. 2024 se je število ilegalnih migrantov v Sloveniji zmanjšalo v primerjavi z istim obdobjem leta 2023. V tem obdobju letos jih je bilo po podatkih Uprave uniformirane policije, Sektorja mejne policije 32.002. V enakem obdobju leta 2023 pa jih je bilo 36.140. Tako so se v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta ilegalne migracije zmanjšale za več kot 4.000. Najpogosteje so bili zaradi ilegalnih migracij ali nedovoljenega vstopa v Slovenijo obravnavani državljani Sirije (število ilegalnih migrantov s sirskim državljanstvom je naraslo), Afganistana (število ilegalnih migrantov je letos upadlo) in Turčije (število ilegalnih migrantov je letos naraslo). Turčijo, ki je letos na tretjem mestu po številu ilegalnih migracij v Slovenijo, najdemo namreč tudi med članicami NATO in zaenkrat spada med države, ki niso v vojnem stanju. Zato je število turških ilegalnih migrantov v Slovenijo še toliko bolj zanimivo in seveda tudi poseben problem, da nam ileg...

  Skozi vso zgodovino človeštva poznamo privatno in družbeno lastnino. Družbena lastnina je ponavadi državna lastnina, ki jo predvsem upravljajo politiki, oziroma tisti strankarski predstavniki, ki so trenutno na oblasti. Poleg tega poznamo tudi družbeno lastnino kot obliko lastnine neke družbe, ki so jo ustanovili družbeniki ustanovitelji in morebiti kasneje tudi vlagatelji, ki si izvolijo direktorja ali upravljalca družbe ali pa sami zasedejo to mesto v družbi po večinskem deležu lastništva ali imenujejo upravljalca ali direktorja. Na prvi pogled izgledajo te debate o privatnem in družbenem lastništvu precej smešne. In morebiti ni zmešnjava o upravljanju lastništva samo stvar postsocialističnih družb in držav, v katerih se je večina ljudi težko odvadila upravljanja večinskega državnega premoženja. V socializmu namreč privatnega lastništva v večjem obsegu ni, ne od tovarn, do nepremičnin in kmetijskih površin. In večino upravnikov tega družbenega premoženja imenujejo tudi ponavad...

  Vera z vsemi svojimi nauki in normami vedenja ter izražanjem pripadnosti je tudi močna komponenta kulture nekega naroda ali etnične skupine. V kolikor je država zasnovana na etnični skupini ali narodu postane vera tega naroda tudi državna vera. V državah, kjer je uveljavljena tako imenovana sekularizacija ali ločitev vere in države, ki omogoča s tem večji vpliv drugih ver na kulturo državljanov te države, pa se zelo pogosto uveljavlja pravica večinske religije ali vere na področju določitve državnih praznikov in dela prostih dnevov. V Wikipediji boste našli navedbo, da pravzaprav obstaja dvanajst glavnih svetovnih religij ali ver. Po številčnosti si sledijo krščanstvo, islam, hinduizem, konfucianizem, budizem, taoizem, šintoizem, judovstvo, sikhizem, džainizem, babizem in bahajstvo ter zaratustrstvo. Na azijskem kontinentu, pa tudi afriškem, pogosto zasledimo tako imenovane islamske države. V teh državah je tudi uzakonjena islamska vera in šeriatsko pravo ali muslimansko pravo, ...

  Velikokrat srečamo tako imenovane ljubeče in čuteče ljudi. Na prvem mestu naj bi bilo ljudem pač srce, ne pa razum. Naše človeško srce naj bi v novejšem času, pa tudi v preteklosti, poznalo tudi brezpogojno ljubezen do drugih. Možno pa je tudi, da samo da določena skupina ljudi ali posamezniki pričakuje brezpogojno ljubezen od drugih. Pogojevanje ljubezni naj bi bilo v pozabi, čeprav je velikokrat pogojevanje ljubezni pomenilo ljubezen vzajemnosti. Pogojevanje ljubezni namreč pomeni da, ko si dober do nas, smo tudi mi dobri do tebe. To pomeni tudi, da najprej bodo ti dober do drugih, da te bodo tudi drugi lahko ljubili. Na takšen način naj bi pogojevanje ljubezni usmerjalo ljudi k pozitivnim čustvom in pozitivnim dejanjem in pozitivnim odnosom do drugih.  Pogojevanje ljubezni s pozitivnim odnosom do drugih pomeni, da te bodo samo v tem primeru lahko ljubili. Pomenilo je  tudi , da ne pričakujte ljubezni od drugih, v kolikor imate do njih negativen, zaničevalen, pon...

  Ljudje smo radi socialni ali v družbi,oziroma družbeni kljub temu, da so antropologi včasih razlagali, da je bil prednik človeka precej samotarsko bitje .  Šele zaradi potreb po skupnem delovanju obrambe ali pa lovstva večjih živali, je človek začel razmišljati, da bi se združil v nekakšne trope ali skupine. Precej poznana je bila tudi tako imenovana družinska organizacija, ki se je lahko po skupnem predniku organizirala v klansko organizacijo ali klane enega skupnega prednika. In tako naj bi bila bolj učinkovita pri obrambi svojih bivališč in lovstvu. In seveda se je tako pojavila tudi težnja po množičnosti, saj naj bi bili tudi tako bolj učinkoviti.  Šele kasneje so namreč začeli ljudje razmišljati o živinoreji ali udomačevanju živali, namesto lova divjih živali in celo poljedelstvu, namesto nabiranju plodov sadežev, ki so pač sami po sebi rasli v naravi. Seveda se je s tem lovstvom in nabiralništvom začel tudi še večji boj za teritorij, oziroma prisvajanje ozemlja i...