Volja ljudstva

  Spet smo v času odmevnih veličastnih volitev, ko je ljudstvo izbiralo svoje predstavnike. Seveda izbor predstavnikov ljudstev vedno temelji na tem, kako dobro so kandidati predstavili širšim množicam svoje programe. Seveda pa temelji izbor predstavnikov tudi na tem, kaj v teh programih ustreza širšim množicam volilcev.

Množice volilcev ponavadi rade poslušajo zgodbe in obljube o svojem uspehu, blagostanju in miru. Manj rade pa slišijo o problemih drugih. To se je pokazalo tudi na letošnjih volitvah v ZDA. Množica ljudi pač hoče imeti na prvem mestu v svoji državi svoje interese in dobrobit. Šele potem, ko so zagotovljene njihove potrebe pa bi se ukvarjali z drugimi problemi in dobrobitjo drugih.

Seveda je ta volilna zgodba pogojena tudi z obstoječim stanjem v državi.

Kadar država živi v miru z drugimi državami, bo mogoče razmišljala o zagotavljanju miru tudi drugim. Seveda, če ob tem ne bo sama ogrožena ali pa se spravila v nevarnost. In to kljub temu, da mogoče s to državo nimajo sklenjenega dogovora o vzajemnem zagotavljanju varnosti. 

Če živijo državljani te države v splošnem blagostanju, je večja možnost, da bodo nekaterim revnim državam tudi kaj podarili. Odtegniti od svojih lačnih ust in dati drugim revnim pa se še vedno šteje kot neumnost.

Skratka, če obvelja ljudska ocena, da dobijo tujci več kot lastni državljani od svoje države v katero blagajno vplačujejo, pa ponavadi takšni predstavniki izgubijo naslednje volitve. Prav tako tudi v primeru, ko se njihovi državni predstavniki več ukvarjajo s tujimi problemi, kot pa s problemi svojih državljanov. Takrat ljudje tudi več ne čutijo dolgo pripadnost takšni državi, sploh pa ne takšnim svojim predstavnikom in čedalje bolj se uveljavlja načelo "prvi v vrsti smo mi, nato šele drugi". Večja kot je ekonomska ali varnostna kriza v državi, bolj je uveljavljeno to načelo.

Pravzaprav takšna tako imenovana egocentrična pričakovanja ljudskih množic od svojih predstavnikov in seveda tudi od svoje države niso prav nič nenavadna in se pojavljajo skozi vso zgodovino človeštva. Velja pač načelo demokratičnih družb in tudi v kraljevinah, da naj vladar najprej nahrani svoje ljudstvo in jim zagotovi varnost in šele nato naj hrani druge in jim zagotavlja varnost.