Ilegalne migracije in vojna

 Mogoče je ravno bližina vojnih žarišč sedaj že na obrobju Evropske unije (EU) prispevala h nekoliko zmanjšanemu številu ilegalnih migrantov v letošnjem še ne zaključenem letu. EU je namreč globoko povezana vsaj z vojno Rusija-Ukrajina, ki ima dobre možnosti, da se razraste v globalni vojni konflikt celo med jugom in severom  planeta Zemlja. In seveda je ta vojna Sloveniji kot članici EU prinesla vonj po vojni na lasten teritorij.

V še nedokončanem letu 2024 je Uprava uniformirane policije, Sektor mejne policije, obravnaval 44.331 nedovoljenih vstopov v Slovenijo. V celotnem letu 2023 pa je bilo takšnih primerov nedovoljenih vstopov v državo 55.228. Najpogosteje so v letošnjem letu nedovoljeno vstopili v državo državljani Sirije, Afganistana in Turčije.  

V letošnjem letu je tudi kar 42.673 migrantov izrazilo namero oddaje prošenj za mednarodno zaščito in vsi tudi pričakujejo najverjetneje vsaj nastanitev v migrantskem centru, zdravstveno in socialno varstvo ter tudi pravico do izobraževanja. Število takšnih prošenj se je pri  državljanih Sirije letošnje leto tudi povečalo iz lanskoletnih 1.396 na letošnjih 14.704.  Tudi državljani Turčije so izrazili namero za mednarodno zaščito v večjem številu kot lansko leto. V lanskem letu jih je bilo takšnih  2.716. V letu 2024 do konca meseca novembra pa kar 3.820. Sicer se naj bi število prošenj za mednarodno zaščito zmanjšalo iz lanskoletnih 53.522, vendar še manjkajo decembrski podatki.

Zmanjševalo se naj bi tudi število nedovoljenih prebivanj v Sloveniji. V letu 2023 je policija obravnavala 1.949 nedovoljenih prebivanj na območju Slovenije. V letu 2024 pa so do konca meseca novembra obravnavali 1.660 nedovoljenih prebivanj v Sloveniji. Najpogosteje so v Sloveniji nedovoljeno prebivali državljani Makedonije, Albanije, Moldavije in Bosne in Hercegovine, Srbije in Kosova. 

Razen za  državljane Moldavije lahko ugotovimo, da si privoščijo nedovoljeno bivanje v Slovenije pravzaprav državljani nekdaj skupne Jugoslavije, od katere se je Slovenija leta 1991 odcepila, oziroma osamosvojila. In najverjetneje je ostalo v Sloveniji tudi dobro zaledje za migrante iz ostalih delov  Jugoslavije, saj je bila Slovenija več kot dobrodušna pri možnostih za zaprositev za slovensko državljanstvo za druge državljane bivše skupne Jugoslavije, kljub vsaj desetdnevni osamosvojitveni vojni. In tako tudi preko ilegalnih migracij še zmeraj ostajamo tesno povezani z ostalimi deli bivše skupne Jugoslavije. Načeloma se njihovo število sicer zmanjšuje v letu 2024 z nekaterimi izjemami.

Narašča pa v letu 2024 število nedovoljenih prebivanj v Sloveniji pri migrantih iz Indije, Filipinov in Kolumbije.  Povečalo pa se je tudi število nedovoljenih prebivanj v Sloveniji pri ilegalnih migrantih iz Kosova.

Tako Slovenija, skupaj z drugimi članicami EU, glede na še zmeraj zaskrbljujoče podatke o ilegalnih migracijah, še zmeraj samo čaka na ostrejše ukrepe zoper ilegalne migracije in ilegalno prebivanje na našem teritoriju.