Tujci in Slovenci
Tudi v času nastajanja neodvisne države Republike Slovenije, je Slovenija priznala italijansko in madžarsko manjšino. Drugih narodov kot manjšinske skupnosti, pa ne. So pa lahko vsi drugi državljani živeči v Sloveniji, tudi iz drugih republik SFRJ, zaprosili za državljanstvo.
Vseskozi tudi po osamosvojitveni vojni leta 1991 je Slovenija še vedno pod udarom migracijskih tokov. Malo jih je maritalnih, ampak je večina migracijskih tokov delovne narave, oziroma iskanje boljših zaposlitvenih možnosti. Seveda pa se Slovenija srečuje tudi s problemom ilegalnih migrantov.
Po zadnjih podatkih ima Slovenija 2.129.052 prebivalcev, od tega števila je 9,9 % tujih državljanov in 14,6 % mlajših od 15 let. 22 % pa jih je starih nad 65 let. Skupaj je tako seveda 36,6 % delovno neaktivnih prebivalcev glede na starost, ki ne ustreza več ali še ne ustreza zaposlovalnim politikam. Delovno aktivnega prebivalstva pa je v Sloveniji uradno nekaj manj kot polovica in sicer 1.001.000. Med uradno delovnim aktivnim prebivalstvom pa je 3,5 % brezposelnost.
Število tujih državljanov se je iz 199.903 (1. 10. 2023) povečalo na 211.656 (1. 10. 2024). Samo leta 2024 pa je bilo v Sloveniji ilegalno naseljenih skupaj 1870 tujih državljanov. Leta 2023 pa 2.073. 46.192 tujih državljanov je v letu 2024 ilegalno prestopilo meje Slovenije. V letu 2024 je bilo ilegalnih prestopov meje 60.595. Samo v januarju 2025 jih je ilegalno prestopilo meje Slovenije 1.170 migrantov. V enakem obdobju lani pa 3.427. Nedovoljenih prebivanj v Sloveniji pa je bilo v januarju 2025 odkritih 166. Januarja 2024 pa samo 73 nedovoljenih prebivanje v Sloveniji.
Seveda smo ob takih podatkih lahko skeptični ob navedbi, da je v Sloveniji še zmeraj 89,97 % Slovencev. Poleg Slovencev je večje število še mejnih narodov Hrvatov (1,81 %) in Madžarov (0,31%). Poleg njih v Sloveniji še živi 1,98% Srbov in 1,10% Bošnjakov s katerimi Slovenija nima meje. In najverjetneje se bo število tujih narodnosti in kultur na slovenski zemlji tudi v prihodnosti še povečevalo.
G Darja na zalost nas bodo prevdovali tujci lp🙋♀️🍀🍀🍀
OdgovoriIzbrišiG.Darja na zalost nas bodo prevladovali tujci lp🙋♀️🍀🍀🍀
OdgovoriIzbrišiNavedel bi samo popravek. V Sloveniji ni bilo nikoli osamosvojitvene vojne, niti leta 1991. Leta 1991 se je Socialistična republika Slovenija, ko del Socialistične federativne republike Jugoslavije povsem legalno, po ustavni zakoniti poti osamosvojila. Bil pa je takoj po osamosvojitvi poskus intervencije JLA, da bi s tanki in oklepniki po magistralnih cestah prišli do mejnih prehodov in zaprli mejne prehode. Ta pohod jim je Teritorialna obramba Slovenije in Policija poskušala preprečiti, pri čemer je prišlo na cestah do incidentov in oboroženih spopadov. Obramboslovka in nekdanja ministrica za obrambo Ljubica Jelušič je skeptična do naziva vojna za Slovenijo. Slovenija se ni osamosvojila z vojno, ampak z zakonitim, ustavnim referendumom. Deset dnevni vojaški spopadi v Sloveniji leta 1991 so se dogajali izključno na cestah magistralkah. V oklepnikih in tankih JLA so bile posadke iz vrst nabornikov na služenju vojaškega roka in njihovi starešine. Spopadi so se končali brez večjih žrtev, skupno okoli 60 mrtvih. V spopad se ni vmešala pehota JLA. Po definiciji vojne, leta 1991 v Sloveniji ni bilo vojne ampak poskus omejene vojaške intervencije po razglašeni zakoniti ustavni osamosvojitvi.
OdgovoriIzbriši