Monogamija v naši kulturi

  Evropski prostor naj bi bil tudi prostor podpore monogamni družinski skupnosti. Monogamna skupnost pa je opredeljena kot družinska skupnost dveh partnerjev. Sprva je bila zakonska zveza tudi opredeljena kot monogamna skupnost dveh, to se pravi moža in žene. Šele v novejšem času pa poznamo tudi zakonsko zvezo ali skupnost dveh istospolnih partnerjev.

Pravzaprav je monogamija vsaj v Sloveniji uzakonjena. V 188-tem členu Kazenskega zakonika najdete kaznivo dejanje dvojne zakonske zveze, ki je opredeljeno takole:

"1. Kdor sklene zakonsko novo zvezo, čeprav je že poročen, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

2. Enako se kaznuje tudi, kdor sklene zakonsko zvezo z osebo, za katero ve, da je poročena.

3. Če je prejšnja zakonska zveza prenehala ali pa je bila razveljavljena, se pregon ne začne, če pa se je začel, se ustavi." /Konec citata iz Kazenskega zakonika, ki opredeljuje kazniva dejanja v Republiki Sloveniji/.

Za razliko od monogamije poznamo namreč v svetu še bigamijo, kot zvezo ene osebe z dvema osebama. Enostavno povedano je to zakonska zveza enega moškega z dvema ženskama.

Prav tako pa v svetovnem merilu poznamo še v mnogih kulturah prakticiranje poligamije, ki pomeni zakonsko zvezo ene osebe z več drugimi osebami.

 Mnogoženstvo ali mnogomoštvo naj bi bilo kot tako na evropskem prostoru neželeno, prepovedano in celo kaznivo dejanje. Sem spadajo tudi haremi, čeprav pogosto opredeljujejo haremske osebe kot manjvredne družinske člane ali pa celo kot osebe, ki niso člani družine, ampak so samo ljubice ali ljubimci ali pa celo hišni delavci ali delavke.

Ljudje v svetovnem merilu imamo pač probleme z zakonsko monogamno spolno zvestobo v vsakdanjem življenju. Nezvestoba, predvsem spolna, je namreč zelo pogost vzrok za razveze zakonske zveze ali preprosto povedano ločitev. 

Zelo redko pa so izvenzakonske avanture ali skoki čez plot in/ali celo stalni ljubimci ali ljubimke opredeljeni kot neželeno kaznivo dejanje sploh na evropskem področju, za razliko od azijskega ali afriškega področja. Najbrž je problem v tem, da enostavno zakonski partnerji skupaj z izvenzakonskimi priponkami družine ali zakonske zveze niso prijavili skupnega življenja na skupnem naslovu, ki bi ga lahko opredelili kot izvenzakonsko zvezo ali pa sklenitev dodatne zakonske zveze. 

Čeprav so tako nedvoumno osebe iz haremov in/ali ljubimci in ljubimke prisotni v zakonski zvezi v našem vsakdanjiku in tudi udeleženi pri skupnih družinskih dohodkih, oziroma predstavljajo tudi družinske odhodke, pa jih nikakor tudi družbeno-kulturno ne obsojamo, kaj šele preganjamo in kaznujemo že na samem evropskem prostoru. Na azijskem in afriškem ter južno-ameriškem prostoru pa so mogoče povsem večinska legalna ali zakonita zakonska zveza, oziroma oblika družinske skupnosti.