Objave

Prikaz objav z oznako vsakdanje živjenje

Vojaški, demografski in geopolitični vplivi vojne Ukrajina-Rusija

  Časovnica in obseg konflikta Proti koncu letošnjega leta, novembra 2025, poteka v Ukrajini, ki si deli dolgo mejo z Evropsko unijo (EU), že več kot tri in pol leta trajajoča obsežna vojna. 24. februarja 2022 se je začela obsežna invazija ruskih vojaških enot. Kmalu, v začetku leta 2026, bo minilo že skoraj štiri leta nenehnih vojaških spopadov. Trenutni obseg in intenzivnost konflikta postavljata ta spopad v osrčje evropske varnostne arhitekture. Z več kot triletnim trajanjem se vojna približuje dolžini nekaterih ključnih evropskih front v preteklih globalnih konfliktih in kaže znake potencialnega razraščanja iz regionalnega v širši globalni varnostni problem. Vojaški in mirovni vidiki Po podatkih iz konca leta 2025 naj bi bilo približno 18–20 % nekdanjega ukrajinskega ozemlja pod rusko vojaško zasedbo. Kljub številnim diplomatskim pobudam in pogovorom, ki so se odvijali v preteklih letih, ni na vidiku stabilnega, celovitega mirovnega sporazuma, ki bi vsem stranem – Ukrajini, Rus...

Družbeni moralni pritiski: razpotje med pravom, moralo in svobodo

Odkloni, delinkventnost in osebne svoboščine V sociološki debati je nujno razlikovati med deviantnostjo (odkloni) in delinkventnostjo. Na kratko, delinkventnost zajema tista dejanja in vedenja, ki jih zakon izrecno opredeljuje kot kazniva dejanja. Deviantnost pa so tista odklonska vedenja in dejanja, ki jih zakon ne prepoveduje, a jih družbena morala in kultura obsojata kot nesprejemljiva. Naša izjemno heterogena družba ima pogosto tendenco, da presega meje zakona. Zelo rada presoja in sodi posameznike na področjih, ki ne zadevajo uradnega sodnega pregona ali obsodbe po obstoječi zakonodaji. Pri tem pogosto pozabljamo, da bi morala biti družba utemeljena tudi na osebnih svoboščinah posameznika. Etika, empatija in moralni pritisk Razprava o družbeno-moralnih pritiskih in sodbah nas neizogibno vodi k vprašanju o naši osebni kulturi in empatiji do drugih. Ključno je, da se vprašamo: Kje je meja med družbenim moralnim pritiskom in kršitvijo osebnih svoboščin? Zakaj drugim kratimo osebne sv...

Social Network and Personal Value: The Challenge of the Modern Individual

  Modern Social Dynamics In our time, well-developed social networks (friendships and acquaintances) play an extremely important role. It seems that in the eyes of society, an individual gains power with every important and socially reputable friend or acquaintance. This social network is increasingly becoming our primary value and priority in our everyday lives. The Value of One's Own References However, both in the past and in the present, we should first and foremost be proud of our own value and references. This means that we should first present ourselves: with our name, education, work achievements and social position. This is our true, own socio-social value. The problem arises because this individual value can be lost if we rely too much on our social network. This is also the downside of excessive creation and use of such networks.   The Turnaround: Individuality First If we use social networks together with our own social references and do not put them first, the dyn...

Socialna mreža in osebna vrednost: Izziv sodobnega posameznika

  Sodobna družbena dinamika V današnjem času igrajo dobro razvite socialne mreže (prijateljstva in poznanstva) izjemno pomembno vlogo. Zdi se, da v očeh družbe posameznik pridobiva na veljavi z vsakim pomembnim in družbeno uglednim prijateljem ali znancem. Ta socialna mreža vse pogosteje postaja naša primarna vrednost in prioriteta našega vsakdanjega življenja. Vrednost lastnih referenc Vendar bi se morali, tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti, v prvi vrsti ponašati z lastno vrednostjo in referencami. To pomeni, da bi morali najprej predstaviti sebe: s svojim imenom, izobrazbo, delovnimi uspehi in družbenim položajem. To je naša resnična, lastna družbeno-socialna vrednost. Problem nastane, ker se ta individualna vrednost lahko izgubi, če se preveč zanašamo na svojo socialno mrežo. To je hkrati tudi slaba stran prekomernega ustvarjanja in uporabljanja takšnih mrež. Preobrat: Individualnost na prvem mestu Če socialne mreže uporabljamo skupaj z lastnimi družbenimi referencami in j...

Reformation Day: A Celebration of Culture and Spirit

  In independent Slovenia, we began celebrating Reformation Day as a national holiday in 1992. Although the Reformation generally refers to the religious renewal in the 16th century that led to the emergence of Protestantism, it has exceptional cultural and educational significance for Slovenians. The Reformation brought with it the first Slovenian printed books, which ranks it among the key milestones in the development of Slovenian literacy. It laid the foundation for the education of the wider masses, encouraged the establishment of schools, and emphasized the use of the mother tongue. Many theologians and historians also attribute the Reformation to the promotion of democratic principles of equality. Slovenian reformers and their contribution The ideas of the Reformation also gained a strong foothold in Slovenian territory. The following key men contributed the most to the consolidation of Slovenian culture and language: Primož Trubar (1508–1586): Father of the Slovenian Reform...

Ekonomija in vojna

  Evropska unija se po 80-tih letih miru po drugi svetovni vojni, spet sooča z globalno vojno nevarnostjo. Vdori v zračni prostor so čedalje pogostejši. Prav tako pa tudi grožnje z raketiranjem. Mirno povojno obdobje z obširnejšimi 8n pogostimi sestanki in celo ustanovitvijo Organizacije združenih narodov (OZN) ter določitvijo mej med državami, se razblinja ob težnji po ponovnem vrednotenju državnih meja in popisu narodov na ozemljih. Poslušamo lahko spet o mineralnem in rudniškem bogastvu posamezne države. Prav tako pa tudi o fosilnih gorivih. Prva reakcija na vdor na tuje ozemlje, kot je ruski vdor v Ukrajino, so bile pravzaprav trgovinske sankcije, od prepovedi uvoza naprej iz države, ki naj bi bila agresor, kot je prepoznana Rusija, saj je z vojsko prekoračila jasno začrtane državne meje Ukrajine. Seveda pa so se takoj pojavile tudi špekulacije. Eni bi pač še zmeraj ostali zvesti svojemu dolgoletnemu ekonomsko-trgovskemu partnerju Rusiji, predvsem v trgovini z nafto in plinom....

Pasti nenasilnega vedenja

  Večkrat skozi razvojno obdobje človeka od zgodnjega otroštva do odrasle osebe, so vsaj včasih opozarjali na nenasilno vedenje. Vsekakor pa naj bi bila korigirana vsaj napadalnost. Tako naj bi ustvarili bodočega miroljubnega, empatičnega sodobnega družbenega in socialnega odraslega človeka. Nasilno primarno ali nagonsko vedenje človeka, ki je zelo hitro v konfliktu z drugimi ljudmi za življenjske dobrine in celo za oblast nad drugimi, naj bi tako skozi zgodovinski razvoj človeka bolj podobnega primatom ali samotarskemu človečnjaku, ki si je težko ustvaril širšo družbo, pripeljal do sodobnega miroljubnega socialnega človeka. Vsaj tako naj bi potekal sodobni vzgojni in izobraževalni model ločitve človeka od primata ali človečnjaka.  Seveda se je nasproti temu modelu, spet pojavil stari model vsaj obrambne strategije vzgoje. Ljudje namreč težko živimo v miru z drugimi ljudmi ali skupinami ljudmi. Prvotne razlage potrebe po vojaških ali orožarskih veščinah, so se naslonile na na...

Monogamija v naši kulturi

  Evropski prostor naj bi bil tudi prostor podpore monogamni družinski skupnosti. Monogamna skupnost pa je opredeljena kot družinska skupnost dveh partnerjev. Sprva je bila zakonska zveza tudi opredeljena kot monogamna skupnost dveh, to se pravi moža in žene. Šele v novejšem času pa poznamo tudi zakonsko zvezo ali skupnost dveh istospolnih partnerjev. Pravzaprav je monogamija vsaj v Sloveniji uzakonjena. V 188-tem členu Kazenskega zakonika najdete kaznivo dejanje dvojne zakonske zveze, ki je opredeljeno takole: "1. Kdor sklene zakonsko novo zvezo, čeprav je že poročen, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. 2. Enako se kaznuje tudi, kdor sklene zakonsko zvezo z osebo, za katero ve, da je poročena. 3. Če je prejšnja zakonska zveza prenehala ali pa je bila razveljavljena, se pregon ne začne, če pa se je začel, se ustavi." /Konec citata iz Kazenskega zakonika, ki opredeljuje kazniva dejanja v Republiki Sloveniji/. Za razliko od monogamije poznamo namreč v sve...

V javnih službah ne morejo biti zaposleni člani družine

  Naša nadvse kultivirana družba se rada pohvali tudi z družbeno podporo družini. Družina naj bi bila namreč temelj naše družbe. Družino si namreč tudi svobodno ustvarjamo in temelji na ljubezni, medsebojnim spoštovanjem in skupnim gospodinjstvom ali dohodki in odhodki. V naši družbi pa imamo kot vedno prisotne tudi paradokse in/ali kontradiktornosti med teorijo in prakso. V teoretičnem delu urejanja medsebojnih odnosih, vključno z družinskimi, je zapisano, da žena ali mož javnega uslužbenca ali uslužbenke nikakor ne moreta biti zaposlena v neki javni službi. Nekateri to označujejo celo kot nepotizem ali nastanek klana neke družine, ki bi rada prevzela vse ključne družbene funkcije in jih spremenila v družinske. V praktičnem delu naše družbe ali vsakdanjem življenju pa se radi pojavljajo v družini, ki naj bi temeljila na monogamiji dveh ljubečih partnerjev, neregistrirani razširjeni člani družine, ki so v bistvu ljubimci in ljubice. Vsekakor pa so tudi ti kršitev monogamije, ki j...

Bo EU osamljena v vojnem stanju

  Odprle so se spet pereče debate o stroških naše obrambe, saj se počasi jasni podoba Evropske unije (EU) kot področja vojne nevarnosti. Incidenti dronov, ki "pomotoma" letijo na teritorij EU in/ali NATO, prav pa tako "zablodele" rakete, se pretvarjajo iz incidentov ali pomot za v jasno nevarnost vojaške agresije. Že nekaj let se je EU pravzaprav soočala bolj z vojno nevarnostjo ali vojnim stanje drugih držav in seveda tudi s prošnjami za zavezništvo ali/in humanitarno pomočjo ali pa celo vojaško pomočjo. Prav tako pa se je EU in/ali NATO soočala z vali migrantov iz tako imenovanih nevarnih vojnih območij zunaj njihovega teritorija. Tako se je nekako uveljavilo mnenje, da se EU pravzaprav sooča ali pa tudi izčrpava s črpanjem finančnih sredstev ali finančno pomočjo drugim državam, ki si same nikakor ne morejo zagotoviti mirnodobno stanje. In seveda smo se soočali z vsesplošnimi komentarji, da je večina držav EU vstopila v zavezništvo, vključno z NATO, v mirnodobnem ...

Debata o inflaciji in BDP

  V letošnjem več kot polletnem obdobju leta 2025 se radi pohvalimo z uspešnim gospodarstvom. Pozabili smo na smrtne žrtve epidemije Covid-19, ki so prinesle sproščena delovna mesta in zmanjšanje brezposelnosti. Prav tako pa je letošnje leto zaznamovano tudi že s povečano smrtnostjo vojakov, ki so napoteni v Ukrajino. Prav tako pa pri ocenjevanju gospodarske uspešnosti tudi pozabljamo, da smo zapadli v dobo inflacije. V letu 2025 se radi tudi pohvalimo z rastočim BDP (bruto družbenim proizvodom na prebivalca), ki pa nekako sovpada tudi z ugotovljeno inflacijo. Lahko bi se potolažili, da bolje živimo glede na stopnjo zaposljivosti in stopnjo brezposelnosti, če ne upoštevamo koliko delovnih mest sprostijo letošnje smrtne žrtve. Stopnja zaposlenosti se je namreč dvignila od prejšnjega četrtletnega obdobja za 0,1 na področju EU in evropskega področja. Sicer je slabša od prvega četrtletja, saj se je povečala zaposlenost v tem obdobju za 0,2 %. Kot primer pa lahko navedemo podatke o Sl...

Vojna in prebivalstvo

  Svetovna človeška populacija je v letošnjem letu narasla za več kot 46 milijonov. Nekaj manj, natančneje nekaj več kot 41 milijonov ljudi pa je umrlo. Skupna populacija tako znaša v tem letu več kot 8 milijard in 243 milijonov ljudi. Lahko si napovemo, da bo planet Zemlja kmalu postal prenaseljen glede na razpoložljivost zemeljskega poselitvenega prostora.  Preseneti nas pa tudi lahko podatek, da ob vseh vojnih žariščih človeška populacija narašča. Jaltski sporazumi in vnešene državne meje po svetovnih pogodbah o miru, ki so vnešene tudi na zemljevidih OZN-a (Organizacije združenih narodov) po koncu 2. svetovne vojne, so spet zapadle v vojaške imperialne igre osvojitve tujih ozemelj in redukciji ali zmanjševanju prebivalstva. Prebivalstvo bližnjega vojnega žarišča Ukrajina-Rusija.  Rusija je s svojo skoraj 144 milijonsko populacijo zapadla v negativno 0,57 % letno zmanjševanje svoje populacije. Prav tako ima številčno tudi -251.822 migrantski neto populacijo, saj s s...

Ponovno vrednotenje svetovnega reda

  V letošnjem letu 2025 obeležujemo 80 let končanja nacizma in fašizma na evropskih tleh in se sprašujemo ali bo vzniknila tretja svetovna vojna. Nacizem in fašizem, ki sta se vzpela tudi na račun gospodarske krize, sta evropskemu kontinentu do leta 1945 prinesel ruševine, opustošenje in množična grobišča umrlih vojakov v bojih in tudi civilistov v koncentracijskih taboriščih ali kako drugače ubitih civilistov v času vojne in povojnih obračunavanj.  V drugi svetovni vojni so bile spet poteptane temeljne človekove pravice, ki so ponovno vzniknile z ustanovitvijo Organizacije združenih narodov in z Deklaracijo o človekovih pravicah in Deklaracijo o otrokovih pravicah. Tako mineva 80 let, kar naj bi tudi rekli veliki NE retoriki ali diplomaciji orožja in poskusu nadvlade enega naroda nad drugim, oziroma neke vrste novemu in/ali staremu pojavu zasužnjevanja manjvrednih in/ali manjših narodov. Velesile ali veliki narodi so obljubljali po drugi svetovni vojni evropskemu ljudstvu...

Nihanje med bogastvom in siromaštvom

  V vsakdanjem življenju smo imeli v družbi glede na premoženje pogosto tri kategorije in sicer bogataše, srednji sloj in reveže. Seveda pa je percepcija ali opredelitev vseh treh slojev zelo različna. Pogosto lahko opredelimo, da srednji sloj pravzaprav s socialno politiko drsi med reveže, ker pravzaprav niso upravičeni do socialnih prispevkov in do pravzaprav plačniki vseh računov in prav tako si morajo zagotoviti tudi nastanitev ali dom. Prav tako pa se pojavlja, da tako imenovani bogataški sloj družbe s svojo percepcijo svojega položaja v družbi in seveda tudi življenjskega sloga. Življenjski bogataški slog življenja naj bi bil oproščen vsaj vsake skrbi za vsakodnevne stroške preživetja. Bogataši naj bi celo uživali v nadstandardnih storitvah in uslugah. Pa vendarle še počasi prebija na površje, da bogataši niso le uživalci vsakdanjega življenja brez vsakršnega pritiska preživetja. Pogoste so zgodbe z začetkom iz nič ali revščine ali pa celo zgodbe o izgubi premoženja polož...

Azilska politika in vojno stanje

  Po zadnjih podatkih je v maju 2025 čakalo na prvo azilska asistenco v Evropski uniji (EU) 928.000 tujih državljanov, oziroma migrantov. Na področju EU pa prebiva pod mednarodno zaščito že 4,4 milijonov oseb. Največ oseb z mednarodno zaščito naj bi prebivalo v Nemčiji in Poljski, čeprav je največ tujcev na število lastnih prebivalcev naseljenih v Češki. Največ prošenj za mednarodno zaščito so v maju 2025 prejeli v Španiji, Italiji in Franciji. Tako Nemčija počasi izgublja svojo privlačnost za iskalce mednarodne zaščite ali azila.  Prebivalci Sirije so bili dolgo med najštevilčnejšimi prosilci za azil. Sedaj pa so padli na četrto mesto. Po padcu Asadovega režima in/ali tudi padcu kalifata se je pričakovalo, da se vrnilo v Sirijo 1,5 milijonov ljudi, vendar se 80 % migrantov iz Sirije ne želi vrniti v svojo domovino. Prvo mesto po največji številčnosti prosilcev za azil so v letošnjem letu prevzeli Venezuelci, od koder pravzaprav ni kaj dosti slišati o vojnem stanju. Razlog...

Boj za preživetje

  Velikokrat se nam zgodi, da pravzaprav ne znamo uspešno ali kvalitetno živeti. Najverjetneje pa lahko vso krivdo za takšno neuspešno življenje enostavno iščemo v naši pomanjkljivi usposobljenosti za življenje ali pa tudi v razkoraku med prakso in teorijo življenja in ustrezno percepcijo našega družbenega okolja. Rek: "Bodi priden, pošten in delaven" namreč ni nujno, da vam prinese tudi uspešno življenje skozi merilo blagostanja. Prav tako ni nujno, da vam ta rek prinese miren spanec ali mirno dušo. Veliko ljudi, ki so se tega reka držali, je namreč končalo med žrtvami in zgubami, saj so kot takšni umirjeni in delavni ljudje, postali enostavno žrtve nasilnežev in kriminalcev. Lahko so preprosto tudi spoznali, da so enostavno nezmožni plavanja v reki življenja z vsemi skalami uničevanja, zasužnjevanja, izrabljanja in poniževanja, ker se niso sposobni spopasti in zmagati. Temu smo včasih rekli boj za življenje in dostojanstvo življenja. Človeštvo je pač s svojo kulturo trkni...

Ljudje in rože

  Večkrat smo izpostavljeni javnim sodbam ali obsodbam svojega videza. In že večkrat sem morala razlagati, da smo ljudje mogoče podobni rožam. Za rože bi morali vsi vedeti, da se ravnajo po preprostem pravilu dobre oskrbe. Dobra oskrba rož namreč pomeni tudi, da boste imeli lepe cvetoče rože. Preprosta pravilo dobre oskrbe rož, se da povsem preprosto prenesti tudi na pravilo dobre oskrbe človeka. Človek, ki je mučen in ponižan ima najverjetneje takšen tudi videz, oziroma je tudi njegov videz odraz mučenja in poniževanja.  Lep človek je najverjetneje, za razliko od mučenega in ponižanega človeka, tudi dobro oskrbovan že na samem psihosocialnem področju. Vsak srečen človek pa ponavadi izgleda tudi kot lep človek. Že same pozitivne energije v psihosocialnem okolju, v katerem prebivamo, delamo in živimo nas lahko naredijo srečne in s tem tudi lepe ali cvetoče. To seveda pomeni tudi, da je zelo dobro, če se iz okolja, ki nas trpinči, vključno s ponižujočim odnosom, tudi čimprej i...

Človeška narava ob skupni skledi

  Ljudje smo želeno socialni ljudje in seveda družbena bitja s čedalje pogostejšo skupno skledo iz katere se mora pametno, oziroma čim več pojesti. V družbi namreč prosperirajo posamezniki, ki so vešči, kot temu pravimo zajemanja iz skupne sklede s polno žlico in kritizirati žlice drugih v skupni skledi. Kako se je razvila takšna tekmovalnost in požrešnost v naši novodobni kulturi, je stvar dolge debate. Človeštvo ima vzpone in padce svoje kulture skozi celotno človeško zgodovino. Prav tako so zelo dobro poznani dani ali pridobljeni privilegiji in degradacije ljudi vse do razčlovečenega v sužnja in iskanja temeljev ali ideologij za takšna ravnanja do sočloveka. Že dolgo tega so nekatere sociologinje ugotavljale tudi, da so v posamezni družbi, ko so ukinjali suženjstvo, najnižja neplačana ali slabo plačana dela ali prejšnja suženjska dela drugih manjvrednih enostavno prenesli na ženski del družbe. Zelo dobro poznani pa so v zgodovini človeštva tudi drugi principi nadvlade in priv...

Gospodarji hiše

  Ljudje se nikakor ne moremo navaditi čisto enostavnih pravil medosebnih odnosov, tako v družini, soseski, službenem in širšem okolju, čeprav so pravila povsem enostavna. Mogoče pa imamo v naši družbi še vedno seksistične promotorje in poskuse nadvlade brez zakonske osnove ali enostavno povedano imamo v družbi osebe, ki operirajo izven zakona ali pa ga hočejo spremeniti v svojo korist. Pravila so povsem jasna in se velikokrat glede gospodarja hiše enostavno nanašajo na lastninske pravice. Lastnik hiše je povsem enostavno tudi gospodar hiše ali pa je to pooblaščena oseba s strani lastnika hiše ne glede na spol, državljanstvo, raso in izobrazbo ipd.. Lastnik in gospodar hiše enostavno odloča o svoji hiši ali drugače povedano razpolaga s svojo nepremičnino, jo uporablja ali ne in mu pripadajo vse pravice na njegovi nepremičnini ali hiši, dokler ne ogroža s svojim ravnanjem druge. To imenujemo temeljna lastninska pravica zaščitena z ustavo in drugimi zakoni, čeprav se v praksi pogosto...

Faktorji oblikovanja umetne inteligence

  Vse objave na družbenih omrežjih bo uporabljala Meta za trening umetne inteligence; tako je najavila Meta letošnje leto. Treniral se bodo tudi Al na podlagi naših objav na socialnih omrežjih. V bistvu gre za poskus ustvarjanja umetne inteligence na podlagi človekovega intelekta. Umetna inteligenca naj bi bila v bodočnosti in se že pojavlja tudi v sedanjosti, namreč več kot samo stroj v katerega so vnešena v njihove spominske celice naša ali lastnikova navodila, ki so naložena v spominske enote tako imenovanih robotov. Prvi roboti, ki jih je začelo izdelovati človeštvo, so bili tudi po zunanjem izgledu zelo podobni strojem. V novejšem času pa roboti postajajo podobni človeku ali živalim. Izgled robota ali androida in poskus razvoja androidskega ali robotskega samostojnega razmišljanja vse bolj sovpadata. Tako gre za nekakšen poskus združitve androida (stroja) z humanoidom (človekom). Katere možganske funkcije in kako bodo potekale logične operacije in kako bodo integrirane v nove...