Migracije v Evropski uniji: dinamičen pregled in izzivi

  

Evropska unija (EU) se je leta 2015 soočila z izjemnim migracijskim valom, ko je bilo registriranih več kot milijon prihodov. Že naslednje leto, 2016, se je to število drastično zmanjšalo na manj kot 400.000. Trend upadanja se je nadaljeval, saj je število migrantov v naslednjem letu padlo pod 200.000 in se je vse do leta 2023 gibalo celo pod 100.000.

Spremenljivi trendi in aktualno stanje

Leta 2023 je število migrantov ponovno preseglo 200.000, nato pa se je v tekočem letu 2025 spet začelo zmanjševati. Kljub temu je v tem nedokončanem letu meje EU prečkalo več kot 100.000 migrantov.

Ob soočanju z bližnjim vojnim žariščem v Ukrajini, ki ga je povzročil vdor ruskih vojaških enot, in vse večjimi finančnimi ter gospodarskimi pritiski, se EU spopada tudi z zmeraj prisotnim migracijskim pritiskom. Evropska unija namreč za mnoge še vedno predstavlja obljubljeno destinacijo. Letos je na območje EU ilegalno vstopilo več kot 12.000 ljudi, kar je bistveno manj kot v nekaterih preteklih letih.

Dolgoročni vplivi in delovna sila

Ne glede na različne ocene vplivov migracij (bodisi kot izziv bodisi kot priložnost), je trenutna situacija povzročila, da na ozemlju EU prebiva  že      6 % tujih državljanov v primerjavi s celotnim registriranim prebivalstvom. Poleg tega v EU deluje 11,2 milijona tujih delavcev-migrantov.

Ob teh podatkih se postavlja vprašanje: ali visoko število delovno sposobnih migrantov, ki vstopajo na trg dela, sovpada z naraščajočimi napovedmi ali dejanskimi podatki o povečevanju števila brezposelnih oseb? Razmislek o tem vplivu je ključen del razprave o migracijski politiki.

🇸🇮 Slovenija: umirjanje krize in varnostni izzivi

Tudi v Sloveniji se migracijska kriza umirja. Medtem ko je v prvih devetih mesecih lanskega leta obmejna policija registrirala 37.220 ilegalnih prehodov, se je to število v enakem obdobju letos zmanjšalo na 19.470 ilegalnih migrantov. Najpogostejši izvor ilegalnih migrantov so državljani Afganistana, Bangladeša in Egipta.

Slovenija se hkrati sooča s paradoksalnim trendom na področju odkritih primerov ilegalnega prebivanja znotraj države. V devetih mesecih letošnjega leta so policisti odkrili 1.588 takšnih primerov, kar je več kot lanskih 1.331. Ti podatki poudarjajo, da je poleg nadzora meja nujno potrebno, da se Slovenija in EU, še posebej ob grožnji vojne nevarnosti, posvečata tudi povečani notranji varnosti znotraj lastnega ozemlja.