Vojaški, demografski in geopolitični vplivi vojne Ukrajina-Rusija

 

Časovnica in obseg konflikta

Proti koncu letošnjega leta, novembra 2025, poteka v Ukrajini, ki si deli dolgo mejo z Evropsko unijo (EU), že več kot tri in pol leta trajajoča obsežna vojna. 24. februarja 2022 se je začela obsežna invazija ruskih vojaških enot. Kmalu, v začetku leta 2026, bo minilo že skoraj štiri leta nenehnih vojaških spopadov.

Trenutni obseg in intenzivnost konflikta postavljata ta spopad v osrčje evropske varnostne arhitekture. Z več kot triletnim trajanjem se vojna približuje dolžini nekaterih ključnih evropskih front v preteklih globalnih konfliktih in kaže znake potencialnega razraščanja iz regionalnega v širši globalni varnostni problem.

Vojaški in mirovni vidiki

Po podatkih iz konca leta 2025 naj bi bilo približno 18–20 % nekdanjega ukrajinskega ozemlja pod rusko vojaško zasedbo. Kljub številnim diplomatskim pobudam in pogovorom, ki so se odvijali v preteklih letih, ni na vidiku stabilnega, celovitega mirovnega sporazuma, ki bi vsem stranem – Ukrajini, Rusiji in mednarodni skupnosti – prinesel trajen mir, dostojanstvo in varnost.

Konflikt je že zdavnaj presegel lokalni vojaško-varnostni problem. Obe strani aktivno poskušata pridobiti globalne zaveznike, kar poudarja mednarodno razsežnost vojne:

 * Ukrajina ohranja ključno podporo držav NATO in EU, ki ji dobavljajo vojaško pomoč, finančna sredstva in humanitarno podporo.

 * Rusija se za vojaško in gospodarsko podporo obrača na nekatere države, vključno s tesnejšim sodelovanjem s Severno Korejo in Kitajsko.

Humanitarna in demografska kriza

Vojna je povzročila eno največjih humanitarnih kriz v Evropi po drugi svetovni vojni.

Ob ruski invaziji leta 2022 je imela Ukrajina po ocenah približno 41 milijonov prebivalcev (brez Krima in separatističnih ozemelj). Podatki Združenih narodov in drugih organizacij kažejo na obsežen premik prebivalstva:

 * Približno 8,2 milijona ljudi je do konca leta 2023 zbežalo v druge države, s čimer so postali begunci.

 * Še nadaljnjih 5 do 8 milijonov ljudi je bilo notranje razseljenih, prisiljenih zapustiti domove in poiskati varnost v drugih regijah Ukrajine.

Ruski napadi so se v letih 2024 in 2025 razširili na kritično infrastrukturo in vojaške cilje po celotnem ukrajinskem ozemlju.

Demografska primerjava Rusija in Ukrajina (2022 proti 2025)

Primerjava demografskih podatkov obeh držav od invazije dalje razkriva resnost demografskega pritiska, čeprav je interpretacija podatkov kompleksna zaradi vojne in migracijskih tokov:

 # Rusiji se je zmanjšalo število prebivalcev iz  približno 145,5 milijonov na približno 143,9 milijonov in ima  naravno zmanjšanje (negativni prirast), ki ga vojna še pospešuje (vojaške izgube, emigracija). 

# Ukrajini se je zmanjšalo prebivalstvo iz probližno 41,0 milijonov na približno 38,9 milijonov. Drastično zmanjšanje prebivalcev je nastalo zaradi begunske krize in notranjih migracij in vojaških izgub.

 Opomba: Podatki za Ukrajino v letu 2025 se nanašajo na prebivalstvo, ki ostaja znotraj mednarodno priznanih meja pod nadzorom Kijeva, in ne vključujejo vseh beguncev, ki so v tujini. Morebitna kratkotrajna "povečanja" prebivalstva v nekaterih urbanih središčih so verjetno posledica notranje razseljenosti. Imata pa tako Ukrajina, kot tudi Rusija, v letu 2025 povečan rodnostni faktor.

Geopolitične posledice in vloga OZN

Vojna je tragedija, ki povzroča smrt in trpljenje prebivalcem obeh držav. Opozarja na neuspelo uveljavljanje miroljubnega diplomatskega reševanja perečih problemov med državama. Konflikt je razkril tudi omejitve mednarodnih institucij, kot je Organizacija združenih narodov (OZN) s svojim Varnostnim svetom, pri zagotavljanju spoštovanja mednarodno priznanih državnih meja in preprečevanju agresije s strani stalne članice.

Trenutno stanje ne prinaša konca spopadov, ampak le nadaljnje upanje za prebivalce, ki vztrajajo v svojih domovinah, na mir in varnost.