Bo Zemlja prenaseljena?

Vojne, lakota in bolezni naj bi bili tudi dandanes še zmeraj najbolj pomembni faktorji redukcije prebivalstva, čeprav analiza podatkov o številčnosti prebivalcev posamezne države lahko to teorijo omaja, saj naj bi število prebivalcev planeta Zemlje, kljub vsem vojnam, še vedno prisotni lakoti in boleznim (vključno s      Covid-19) v letu 2022 še zmeraj naraščalo.

Populacija ljudi se namreč na planetu Zemlja približuje številu 8 milijard. Po oceni ZN na worldometru, pa naj bi po teh trendih naraščanja števila prebivalcev, leta 2058 svetovna populacija prebivalcev celotnega planeta Zemlje znašala že 10 milijard. 

Kljub vsem  prisotnim faktorjem zmanjševanja števila prebivalcev planeta Zemlje (vojna žarišča, pomanjkanje hrane in pitne vode ter tudi posledično vsem boleznim, ki povzročajo večje število mrtvih), se po vseh kontinentih število prebivalcev povečuje. V letu 2022 je v svetovnem merilu letni faktor povečanja prebivalcev +0,84 %. 

Prebivalstvo se je v letu 2020 najbolj povečevalo na afriškem kontinentu in sicer za 2,49 %. Sledili so jim otoki Oceanije z 1,31 %. V Latinski Ameriki s Karibi je naraščalo prebivalstvo z 0,9 %. Na azijskem kontinentu pa  z  0,86 %. Vsi ti kontinentu  imajo večji indeks rasti prebivalstva, kot je trenutni svetovni povprečni indeks povečanja prebivalstva. 

Podpovprečen svetovni indeks rasti prebivalstva pa je bil leta 2020 zabeležen samo na severnoameriškem kontinentu  (0,62 %) in na evropskem      kontinentu (0,06 %).  Zanimiv je tudi podatek, da imata ta dva kontinenta, evropski in severnoameriški največje število Covid-19 smrtnih žrtev, čeprav spadata med kontinente z višjo ravnjo dostopnosti zdravstvenih sistemov. Prav tako na teh kontinentih ni registrirane lakote in pomanjkanja pitne vode. Do leta 2022, ko je Rusija invadirala Ukrajina, spada tudi evropski kontinent med varne kontinente, kjer ni zabeleženih večjih vojnih žarišč. Nobenega vojnega žarišča pa ni registriranega na severnoameriškem kontinentu. Prav zaradi tega je pomemben tudi podatek o državah z največjim upadom števila prebivalcev.

Med desetimi državami, kjer se je leta 2020 najbolj zmanjševalo število prebivalcev so Puerto Riko, Wallis in Futuna, Litva, Latvija, Bolgarija, Romunija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Ukrajina in Grčija.

Največjo naseljenost prebivalcev na kvadratni kilometer svojega ozemlja pa je imelo leta 2020 naslednjih 10 držav: Monako, Makao, Singapur, Hong Kong, Gibraltar, Bahrain, Sveti sedež, Maldivi, Malta in Bangladeš. Med temi državami z največjo gostoto prebivalstva na svojem ozemlju  ne najdemo najštevilčnejše skoraj 1,5 milijardne Kitajske in Indije. Kitajska naj bi se po tem kriteriju nahajala na 80-tem mestu in Indija na 30-tem mestu svetovne lestvice populacije posamezne države glede na velikost ozemlja.

Zanimiv je tudi podatek, da je največje število migrantov prejelo naslednjih 10 držav: ZDA, Nemčija, Turčija, Združeno kraljestvo, Kanada, Kolumbija, Rusija, Uganda, Avstralija in Italija. Kljub velikemu številu prejetih migrantov in pozitivnem prirastu populacije državljanov, razen Italije  (-0,15 %), pa nobena od teh držav ne spada med najbolj naseljene države. Nadpovprečno  je  naraščalo prebivalstvo v teh državah z največjih številom priseljenih migrantov samo v Ugandi (3,32 %), Avstraliji (1,18 %), Turčiji  (1,09 %), Kolumbiji (1,08 %) in Kanadi  (0,89 %). 

Glede na iste podatke je namreč v letu 2020 namreč najbolj naraščalo prebivalstvo v sledečih desetih državah: Niger, Bahrain, Ekvatorialna Guineja, Uganda, Angola, DR Kongo, Burundi, Falklandski otoki, Mali in Čad. Tako največji migrantski tokovi niso povzročili tudi največje naraščanje števila prebivalcev, saj razen Ugande, nobena od teh držav ne spada med deset držav, ki so prejele največje število migrantov.