BlogsbyDarja

 Spet so se dvignile demonstracije zoper migrante, sploh ilegalne, ki naknadno po ilegalnem prestopu državne ali Šengenske meje EU, zaprosijo za mednarodno zaščito. Seveda so interpretacije zaščite pravic migrantov različne.  Za večino držav pa v svetovnem merilu velja, da je nezakonit prehod meje kaznivo dejanje. In tukaj ne smejo biti izjema migranti, ki navajajo, da so ogroženi v drugih državah in seveda tudi pogosto državljani držav izven zavezništev. Večina držav namreč računa pri obrambi države, ne samo na profesionalno vojsko, ampak ob večji vojni nevarnosti tudi na vojaško mobilizacijo svojih državljanov. V veliko državah spada dolžnost branjenja svoje države tudi med ustavno določene dolžnosti njihovih državljanov. Tudi Slovenija ima to dolžnost svojih državljanov zapisano v svoji konstitucijski Ustavi, kot najvišjem pravnem aktu Slovenije. Tako se vrednoti pravice in dolžnosti državljanov posameznih držav. In seveda je zelo vprašljivo ali gre res za nestrpnost do ile...

Življenje naj bi bilo enkratno in neponovljivo in zato še posebej dragoceno. In vsaj človeško življenje naj bi bilo tudi posebej zaščiteno.  S takšno definicijo se strinja večina religij, tudi tistih, ki oznanjajo ločitev duše, kot večne oblike življenja, od telesa, ki je minljivo. Ali pa tistih religij, ki oznanjajo ponovno življenje v drugi obliki ali reinkarnacijo. Seveda pa se ob tem postavlja tudi vprašanje o vrednosti človekovega življenja, ki naj bi imelo neprecenljivo vrednost. In vendar se postavlja tudi vprašanje, kakšno naj bi bilo  življenje vredno človeka. In seveda ob takšnem načinu razmišljanja lahko pride določena skupina ljudi do zaključka, da njihovo življenje ni dostojno človeka in se enostavno zaradi tega ne boji smrti ali pa si celo želi umreti.  O takšnem vprašanju naj bi se odločali v Sloveniji na referendumu o evtanaziji ali dovoljeni pomoči pri usmrtitvi. Seveda naj bi bil predpogoj evtanaziji svobodno izražena želja človeka po usmrtitvi. O svojem...

Slovenija še danes praznuje 27. april kot dan upora zoper okupatorja. Za nekatere, mogoče celo večino prebivalcev Slovenije, je to pač državni praznik, ki je spomin na dan, ko se je slovensko ljudstvo začelo organizirati v enote za boj proti nemškim in italijanskim okupatorjem, saj je takratna vodilna kraljeva politična elita odpovedala.  Spet za druge, čeprav redke, pa je ta spomin še živ, saj so  leto 1941 osebno doživeli. Vsekakor pa je še sedanje obeleževanje tega dne dokaz, da so nemške nacistične in italijanske fašistične enote z navdušenjem pričakali le redki. Nekateri pa celo ocenjujejo, da so jih bili veseli le pripadniki nemške in italijanske manjšine, ki so tudi pripravljali ugodne pogoje za okupacijo. Le nekaj dni kasneje, natančneje, 1. maja, pa Slovenija praznuje tudi praznik dela, oziroma dan delavskih pravic ali bolj dan upanja vseh delavcev na plačano delo, boljše delovne pogoje in seveda tudi na splošno boljšo socialno varnost. V Sloveniji sta se ta dva sicer...

Evropska unija (EU) je obsodila vdor ruskih vojaških enot na teritoriju Ukrajine v letu 2022 in si s tem  prislužila tudi večjo pozornost ruskih obveščevalnih služb, saj  v novejšem času velikokrat odkrijejo na območju EU takoimenovane ruske vohune. Povečan nadzor ali kontrolo gibanja prebivalstva in povečan nadzor nad  socialnimi stiki prebivalstva na področju EU ali bolje omejitve gibanja ter osebnih stikov sicer poznamo že iz leta 2020, ki ga je obeležila epidemija Covid-19 in naj bi se končal letos, oziroma v letu 2023. Prav tako pa poznamo že dolgo tudi ohlapno delovanje policije v primeru motenja posesti. Lastninska pravica je namreč jasno opredeljena kot izrecna pravica razpolaganja s svojo nepremičnino. In kot je opredeljena lastninska pravica naj ne bi brez  soglasja lastnikov nihče uporabljal  površin in stavb v drugi lasti. Mogoče je tako ravno zaradi "vonja po vojni" iz Ukrajine najavljen večji nadzor lastništva stavb in površin ter pravilnih vpisov ...

Mineva že več kot leto dni od ruske invazije v Ukrajino, ki je vojno stanje in vale beguncev postavila tudi na območje do sedaj miroljubnega evropskega kontinenta. Razlogov zakaj se ta konflikt dveh držav, ki se razrešuje z orožjem, nikakor ne more diplomatsko rešiti, je lahko več ali pa samo eden in to je oblast nad drugimi. Ukrajina naj bi bila neodvisna od Sovjetske zveze od leta 1991 s svojim 77,8 % etničnim deležem Ukrajincev in samo 17,3 % deležem Rusov, če preverimo podatke na Wikipediji iz leta 2018. Sovjetska zveza pa naj bi zveza socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1992. Naslednice te zveze z enopartijskim socialističnim sistemom naj bi bile po istem viru in  po razpadu v letu 1992 naslednje države: Rusija, Belorusija, Ukrajina, Moldavija, Gruzija, Armenija, Azerbajdžan, Kazahstan, Uzbekistan, Turkmenistan, Kirgizistan, Tadžikistan, Estonija, Litva in Latvija. Pred razpadom Sovjetske zveze je namreč le-to sestavljalo 15 teh sovjetskih socialistič...

Vojne, lakota in bolezni naj bi bili tudi dandanes še zmeraj najbolj pomembni faktorji redukcije prebivalstva, čeprav analiza podatkov o številčnosti prebivalcev posamezne države lahko to teorijo omaja, saj naj bi število prebivalcev planeta Zemlje, kljub vsem vojnam, še vedno prisotni lakoti in boleznim (vključno s      Covid-19) v letu 2022 še zmeraj naraščalo. Populacija ljudi se namreč na planetu Zemlja približuje številu 8 milijard. Po oceni ZN na worldometru, pa naj bi po teh trendih naraščanja števila prebivalcev, leta 2058 svetovna populacija prebivalcev celotnega planeta Zemlje znašala že 10 milijard.  Kljub vsem  prisotnim faktorjem zmanjševanja števila prebivalcev planeta Zemlje (vojna žarišča, pomanjkanje hrane in pitne vode ter tudi posledično vsem boleznim, ki povzročajo večje število mrtvih), se po vseh kontinentih število prebivalcev povečuje. V letu 2022 je v svetovnem merilu letni faktor povečanja prebivalcev +0,84 %.  Prebivalstvo se je v...

 Letos je začela Rusija obsežno vojno, oziroma vojno operacijo v Ukrajini, ki je bila od leta 1991 neodvisna država in od tega leta ni bila članica nobenega vojaškega bloka ali zveze. Vsaj uradno ne. Istega prelomnega leta 1991, je namreč zanimivo razpadel tudi znameniti Varšavski pakt, kot vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki je bila ustanovljena leta 1955. Članice Varšavskega pakta so bile mednarodno priznane države, kot so Ljudska socialistična republika Albanija, Ljudska republika Bolgarija, Čehoslovaška socialistična republika, Vzhodna Nemčija, Madžarska ljudska republika, Poljska ljudska republika, Socialistična republika Romunija, Sovjetska zveza. Vse članice Varšavskega pakta je družil tudi enak socialistični družbeni sistem. Po istih podatkih je v tem paktu manjkala SFRJ (Socialistična federativna republika Jugoslavija), od katere se je leta 1991 odcepila Republika Slovenija. Sprva je bila Slovenija nevtralna država, saj nasledstveno ni zaprosila za članstvo v Gibanj...

V Sloveniji se približuje dan spomina na mrtve, ki ga obeležujemo vsako leto na 1. november. Vsak izmed nas je žal že sigurno čutil neizmerno srčno bolečino ob izgubi svojih najbližjih. Res je, da hodimo naprej skozi življenje in se tudi veselimo življenja, ampak v naših srcih so za vedno pustili sledove tudi naši preminuli najbližji. In tako pač skozi življenje vsak koraka tudi s spomini, ki so nam jih pustili preminuli. Tudi letošnje leto se bomo spomnili tudi žrtev sicer sedaj že manj smrtonosnega koronavirusa Covid-19, ki je kosil po  vseh kontinentih. Največ Covid-19 žrtev pa naj bi po podatkih na worldometru imel ravno evropski kontinent. Na sedaj več kot 747 milijonskem evropskem kontinentu jih je vse od leta 2020  zaradi  okužbe  s  Covid-19 umrlo že več kot milijon in 939 tisoč prebivalcev.  Na drugem mestu po številu Covid-19 žrtev je z več kot milijon in 551 tisoč preminulimi in več kot 368 milijoni prebivalcev severnoameriški kontinent.  Az...

Po več kot dveh letih trajajoče Covid-19 fobije, bomo najverjetneje dobili še energetsko fobijo na tako imenovanem prostem trgu. Samo upamo lahko, da celoten poslovni in privatni svet ne bo spet podvržen zapiranju in odpiranju poslovne in privatne dejavnosti. Efekt vladnega določanja zapiranja in odpiranja poslovne in privatne dejavnosti, v času Covid-19 fobije ni ravno prinesel pozitivnih učinkov v smislu zmanjševanja števila novih okužb s tem izredno življenjsko nevarnim koronavirusom Covid-19. Sedaj pa smo zaradi vojne v Ukrajini na evropskem kontinentu zapadli v pravo pravcato energetsko politično fobijo. Svoboden trg energetike, je namreč v kolapsu in fobiji. Čas, ko smo pogledali samo na ceno energenta, sploh v zimskih časih, je namreč v zatonu. Ukvarjamo se in se bomo z dostopnostjo energenta. In to ob vseh investicijah tudi v tako imenovane obnovljive in nadomestne vire energije.  Če smo se včasih bali posek gozdov, ki naj bi bili vir kisika na našem planetu, je sedaj spet ...

Naše kulture so kljub naporom, da bi poenotili standarde sobivanja ljudi na našem planetu, še vedno zelo različne. In seveda s tem tudi pravila sobivanja. Pomembno za vsako družbo pa je sistem nagrajevanja in kaznovanja kulturnih vrednot. V naši družbi se je pojavil nov trend zaželenega delavca, ki je v bistvu prežeči tiger, ki čaka na vsako priložnost, da zadovolji svoje potrebe in potrebe svojega delodajalca. Ob tem se seveda lahko potolažimo, da vsaj izgleda kot tiger in seveda ga zato lahko prepoznamo kot nevarnost.  Upam, da je takšnih malo, ki ga zamenjajo za plišasto ljubko igračo. Naslednja stopnja v kadrovanju  je zaradi našega zaznavanja nevarnosti najverjetneje morski pes, ki pa ima obleko prikupne akvarijske ribice. Ob takšnem delavcu seveda težje zaznamo nevarnost. Lahko ga celo prepoznamo kot nenevarno in ljubko bitje, ki se nam zaradi tega lahko svobodno približa in povsem predatorsko in nehumano zadovolji svoje potrebe. Dosedanja pravila zadovoljitev potreb pos...