Preti evropskemu kontinentu vojaška bipolarnost?

 Letos je začela Rusija obsežno vojno, oziroma vojno operacijo v Ukrajini, ki je bila od leta 1991 neodvisna država in od tega leta ni bila članica nobenega vojaškega bloka ali zveze. Vsaj uradno ne.

Istega prelomnega leta 1991, je namreč zanimivo razpadel tudi znameniti Varšavski pakt, kot vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki je bila ustanovljena leta 1955. Članice Varšavskega pakta so bile mednarodno priznane države, kot so Ljudska socialistična republika Albanija, Ljudska republika Bolgarija, Čehoslovaška socialistična republika, Vzhodna Nemčija, Madžarska ljudska republika, Poljska ljudska republika, Socialistična republika Romunija, Sovjetska zveza. Vse članice Varšavskega pakta je družil tudi enak socialistični družbeni sistem. Po istih podatkih je v tem paktu manjkala SFRJ (Socialistična federativna republika Jugoslavija), od katere se je leta 1991 odcepila Republika Slovenija. Sprva je bila Slovenija nevtralna država, saj nasledstveno ni zaprosila za članstvo v Gibanju neuvrščenih, ampak je postala članica NATA leta 2004.

Vse od konca druge svetovne vojne ali bolje 1955 leta, ko se ustanovi Varšavski pakt, do leta 1991 je bila sedanja Republika Slovenija v sestavi SFRJ, ki je imela na svojih mejah tudi vojaški zavezniški blok Varšavski pakt. SFRJ, ki je bila po drugi svetovni vojni tudi FLRJ (Federativna ljudska republika Jugoslavija do leta 1963) je imela namreč na svoji mejah, poleg Avstrije, Grčije in Italije, tudi Albanijo, Bolgarijo, Romunijo in Madžarsko, ki so bile članice Varšavskega pakta. 

SFRJ so sestavljale republike, oziroma sedanje samostojne države Slovenija, Hrvaška, Severna Makedonija, Bosna in Hercegovina, Srbija in Črna gora. V SFRJ sta bili poleg šestih republik tudi dve avtonomni pokrajini in sicer Vojvodina in Kosovo. Razpad in propad Jugoslavije se začne z letom 1991 in s tem tudi uvrstitev SFRJ in njenih članic med neuvrščene neblokovske države.

V predhodnem času tako imenovane hladne vojne med obema vojaškima blokoma Natom in Varšavskim paktom, je namreč nastajalo gibanje neuvrščenih. Pri razvoju tretjega bloka, ki je vsaj uradno zavračal politiko NATA in Varšavskega pakta, je bilo pomembno načelo samoodločbe narodov, neodvisnosti, suverenosti in teritorialne celovitosti držav. Prav tako pa tudi boj proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializma, rasizmu in okupaciji. Vidnejši predstavniki, ki so prispevali k razvoju tretjega bloka neuvrščenih držav so bili takratni egiptovski predsednik Naser, predsednik indijske vlade Nehru, Indonezijec Sukarno in seveda jugoslovanski voditelj Tito.

Po sedanjih podatkih uvrščajo med tri bivše članice Gibanja neuvrščenih tudi Jugoslavijo, ki naj bi bila suspendirana leta 1992. Med sedanjimi članicami Gibanja neuvrščenih tako ni mogoče najti nobene izmed šestih nekdanjih republik SFRJ in sedaj samostojnih držav. Pravzaprav med članicami, razen mogoče Belorusije, ni več mogoče najti nobene izmed evropskih držav.

Tako se na ozemlju evropskega kontinenta sedaj lahko direktno konfrontirata obe nasprotni vojaški velesili (zahodna in vzhodna), saj je v nevarnosti in vojnem stanju Ukrajina, ki je imela ob ruskem vojaškem vdoru status nevtralne države in meji na članice EU in tudi članice NATA.

Med nevtralnimi državami danes še najdemo v Evropi samo Avstrijo, Švico, Švedsko, Finsko in Irsko. Te nevtralne države se naj ne bi vključevale v vojaške in politične zveze. Vse te naštete države pa so članice EU (Evropske unije). 

Tako se poraja pereče vojaško in politično varnostno vprašanje ali se bodo morale sedaj te nevtralne države zaradi bližinske vojne v dosedaj nevtralni Ukrajini, odločiti za članstvo tudi v vojaško-obrambnem NATU. 

Izven EU pa se na evropskem kontinentu nahajajo še druge države, poleg napadene Ukrajine. In tako se širi vprašanje politične in vojaške varnosti na celotno Evrazijo. 

Ruska federacija, ki ima geografsko poimenovanje čezcelinske države, oziroma spada v Evrazijo in je še vedno registrirana tudi na evropskem kontinentu, ima namreč meje z Norveško, Finsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Belorusijo, Ukrajino, Gruzijo, Azerbajdžanom, Kazahstanom, Mongolijo, Kitajsko in Severno Korejo. Z Japonsko pa si deli morsko mejo. 

Že večkrat so se dandanes namreč pojavile analitične vojaške in politične debate ali bodo Rusko federacijo sedaj mikala, poleg ukrajinskega, tudi še druga ozemlja in ali bo prešla z orožjem meje članic zveze NATO ali pa bo raje vdrla na ozemlje držav, ki še niso vključene v kakšno vojaško obrambno zvezo.