Vpliv religije na državo

  Vera z vsemi svojimi nauki in normami vedenja ter izražanjem pripadnosti je tudi močna komponenta kulture nekega naroda ali etnične skupine. V kolikor je država zasnovana na etnični skupini ali narodu postane vera tega naroda tudi državna vera. V državah, kjer je uveljavljena tako imenovana sekularizacija ali ločitev vere in države, ki omogoča s tem večji vpliv drugih ver na kulturo državljanov te države, pa se zelo pogosto uveljavlja pravica večinske religije ali vere na področju določitve državnih praznikov in dela prostih dnevov.

V Wikipediji boste našli navedbo, da pravzaprav obstaja dvanajst glavnih svetovnih religij ali ver. Po številčnosti si sledijo krščanstvo, islam, hinduizem, konfucianizem, budizem, taoizem, šintoizem, judovstvo, sikhizem, džainizem, babizem in bahajstvo ter zaratustrstvo.

Na azijskem kontinentu, pa tudi afriškem, pogosto zasledimo tako imenovane islamske države. V teh državah je tudi uzakonjena islamska vera in šeriatsko pravo ali muslimansko pravo, ki ga izvaja duhovnik. In seveda so državni prazniki tudi islamski verski prazniki.

Na evropskem kontinentu pa je pravzaprav najbolj uveljavljena krščanska vera in krščanski verski prazniki kot državni prazniki. Čeprav krščanske države v samem nazivu, razen Vatikana, ne najdete. Prav tako boste imeli težave, da najdete v državi na evropskem kontinentu uveljavljeno krščansko versko pravo, oziroma vam bo sodil duhovnik.

Se pa pojavlja in se je pojavljal na evropskem kontinentu ateizem ali brezboštvo in s tem v teh državah tudi ukinitev verskih praznikov. 

Takšen primer je tudi Socialistična federativna republika Jugoslavija, katere sestavni del je bila tudi Slovenija vse do 1991 leta. Tako kot v mnogih državah socialističnega tipa je bila državna oblast tudi enostrankarska, oziroma je obstajala edina socialistična ali komunistična stranka. V Sloveniji so se po 2. svetovni vojni šele leta 1976 registrirale ponovno prve verske skupnosti v skladu s takratno zakonodajo. Do danes pa se je registriralo kar 66 cerkva. Leta 1976 so se vpisale v register Katoliška cerkev, Evangeličanska cerkev augsburške veroizpovedi (AV) v Republiki Sloveniji, Judovska skupnost Sloveniji, Zveza baptističnih cerkva v Republiki Sloveniji, Srbska pravoslavna cerkev Metropolija Zagrebško-Ljubljanska, Islamska skupnost v Republiki Sloveniji, Binkoštna cerkev, Krščanska adventistična cerkev in Jehove priče - krščanska verska skupnost. Ena verska skupnost je bila z odločbo leta 2022 izbrisana. Vse ostale verske skupnosti pa so začele vpisovati po letu 1982. Najštevilčnejši vpis verskih skupnosti pa je sledil po letu 1991, ko se je Slovenija odcepila od Jugoslavije in tudi uveljavila večstrankarski sistem. Naj ob tem tudi omenim, da so se večinoma (razen Božič) začeli uveljavljati krščanski prazniki kot državni prazniki tudi šele po letu 1991. V Sloveniji naj bi bilo namreč ob osamosvojitvi več kot 70 % krščanov ali kristjanov.