Objave

The challenge of growing up

  We often and with great conviction express the desire for children and emphasize our love for them. Last but not least, we often hear the statement that children are our future. In this context, we must ask ourselves what a child is, what defines childhood and how to successfully raise or shape an adult who is ready for independent life Biological and financial dependence At birth, a child is a physiologically and biologically extremely sensitive being. The development into an adult, which lasts throughout childhood and adolescence, is a process in which the individual is literally dependent on our help. Duration of childhood and adolescence: Childhood is usually defined up to the age of 14, followed by the teenage period, which lasts until adulthood (18 years). Basic needs: For normal biological development, children and adolescents need adequate nutrition, clothing and a suitable living space. Newborns are especially biologically dependent, as they initially depend primarily o...

Izziv odraščanja

Pogosto in z velikim prepričanjem izražamo željo po otrocih in poudarjamo svojo ljubezen do njih. Ne nazadnje pogosto slišimo tudi izjavo, da so otroci naša prihodnost. V tem kontekstu se moramo vprašati, kaj sploh je otrok, kaj opredeljuje otroštvo in kako uspešno vzgojiti oz. izoblikovati odraslo osebo, ki je pripravljena na samostojno življenje   Biološka in finančna odvisnost Ob rojstvu je otrok fiziološko in biološko izjemno občutljivo bitje. Razvoj v odraslo osebo, ki traja skozi otroštvo in mladostniška leta, je proces, pri katerem je posameznik dobesedno odvisen od naše pomoči. Trajanje otroštva in mladosti: Otroštvo se običajno opredeli do 14. leta, sledi pa mu najstniško obdobje, ki traja do polnoletnosti (18 let). Osnovne potrebe: Za normalen biološki razvoj potrebujejo otroci in mladostniki ustrezno prehrano, oblačila in primeren bivalni prostor. Novorojenčki so še posebej biološko odvisni, saj so na začetku odvisni predvsem od materinega mleka. V tem času raste in se r...

Festive Outfit Choices and Weather Challenges

  The Christmas and New Year holidays are approaching, a time for gathering and celebration. Christmas is traditionally considered a more intimate, family holiday, mostly spent at home among the closest kin. In contrast, the New Year holidays are often an opportunity for broader social gatherings, travel, and celebrations outside the home. Despite the desire for a relaxed celebration, this period brings a strong social pressure regarding appearance—the choice of the perfect outfit and a special style of dressing, which includes decorating oneself and our surroundings. Festive Styles and Personal Freedom The choice of a festive style should be our personal freedom. Nevertheless, current fashionable pieces and "festive hits" are already displayed in all clothing stores. When choosing, however, we must not ignore a critical factor: consistency with the weather. December, and especially January in our regions, is a month of low winter temperatures, often dropping below  0°C. When...

Praznični Izbor Obleke in Vremenski Izzivi

  Stil in Udobje Bližajo se božični in novoletni prazniki, čas, ko se družimo in slavimo. Božič tradicionalno velja za intimnejši, družinski praznik, ki ga večinoma preživimo doma, v krogu najbližjih. Nasprotno pa so novoletne praznike pogosto priložnost za širša druženja, potovanja in praznovanja izven domačega okolja. Kljub želji po sproščenem praznovanju se v tem obdobju močno občuti družbeni pritisk glede videza – izbire popolnega outfita in posebnega stila oblačenja, ki zajema dekoracijo sebe in naše okolice.   Praznični Stili in Osebna Svoboda Izbira prazničnega stila bi morala biti naša osebna svoboda. Ne glede na to, v vseh trgovinah že visijo letošnji modni kosi in "praznični hiti". Pri izbiri pa ne smemo zanemariti kritičnega dejavnika: skladnosti z vremenom. December, in še posebej v naših krajih januar, je mesec zimsko nizkih temperatur, ki se pogosto spustijo pod 0 °C. Ko Moda Ne Upošteva Mraza Naš pogled na praznovanje in stil je raznolik, kar se odraža tudi v i...

Military, Demographic and Geopolitical Impacts of the Ukraine-Russia War

  Timeline and Scope of the Conflict As of November 2025, Ukraine, which shares a long border with the European Union (EU), has been engaged in a full-scale war that has been going on for over three and a half years. On February 24, 2022, a large-scale invasion by Russian military forces began. Soon, in early 2026, it will have been almost four years of continuous military conflict. The current scale and intensity of the conflict place this conflict at the heart of the European security architecture. At over three years old, the war is approaching the length of some of the key European fronts in past global conflicts and is showing signs of potentially escalating from a regional to a broader global security problem.   Military and peace aspects According to data from the end of 2025, approximately 18-20% of the former Ukrainian territory is expected to be under Russian military occupation. Despite numerous diplomatic initiatives and talks that have taken place in recent years,...

Vojaški, demografski in geopolitični vplivi vojne Ukrajina-Rusija

  Časovnica in obseg konflikta Proti koncu letošnjega leta, novembra 2025, poteka v Ukrajini, ki si deli dolgo mejo z Evropsko unijo (EU), že več kot tri in pol leta trajajoča obsežna vojna. 24. februarja 2022 se je začela obsežna invazija ruskih vojaških enot. Kmalu, v začetku leta 2026, bo minilo že skoraj štiri leta nenehnih vojaških spopadov. Trenutni obseg in intenzivnost konflikta postavljata ta spopad v osrčje evropske varnostne arhitekture. Z več kot triletnim trajanjem se vojna približuje dolžini nekaterih ključnih evropskih front v preteklih globalnih konfliktih in kaže znake potencialnega razraščanja iz regionalnega v širši globalni varnostni problem. Vojaški in mirovni vidiki Po podatkih iz konca leta 2025 naj bi bilo približno 18–20 % nekdanjega ukrajinskega ozemlja pod rusko vojaško zasedbo. Kljub številnim diplomatskim pobudam in pogovorom, ki so se odvijali v preteklih letih, ni na vidiku stabilnega, celovitega mirovnega sporazuma, ki bi vsem stranem – Ukrajini, Rus...

Social Moral Pressures: The Crossroads between Law, Morality and Freedom

  Deviation, Delinquency and Personal Freedoms In the sociological debate, it is necessary to distinguish between deviance (deviation) and delinquency. In short, delinquency encompasses those actions and behaviors that are explicitly defined by law as criminal offenses. Deviance, on the other hand, is those deviant behaviors and actions that are not prohibited by law, but are condemned by social morality and culture as unacceptable. Our extremely heterogeneous society often has a tendency to exceed the limits of the law. It is very fond of judging and judging individuals in areas that do not concern official prosecution or conviction under existing legislation. In doing so, we often forget that society should also be based on the personal freedoms of the individual. Ethics, Empathy and Moral Pressure The discussion of social-moral pressures and judgments inevitably leads us to the question of our personal culture and empathy towards others. It is crucial to ask ourselves: Where is...

Družbeni moralni pritiski: razpotje med pravom, moralo in svobodo

Odkloni, delinkventnost in osebne svoboščine V sociološki debati je nujno razlikovati med deviantnostjo (odkloni) in delinkventnostjo. Na kratko, delinkventnost zajema tista dejanja in vedenja, ki jih zakon izrecno opredeljuje kot kazniva dejanja. Deviantnost pa so tista odklonska vedenja in dejanja, ki jih zakon ne prepoveduje, a jih družbena morala in kultura obsojata kot nesprejemljiva. Naša izjemno heterogena družba ima pogosto tendenco, da presega meje zakona. Zelo rada presoja in sodi posameznike na področjih, ki ne zadevajo uradnega sodnega pregona ali obsodbe po obstoječi zakonodaji. Pri tem pogosto pozabljamo, da bi morala biti družba utemeljena tudi na osebnih svoboščinah posameznika. Etika, empatija in moralni pritisk Razprava o družbeno-moralnih pritiskih in sodbah nas neizogibno vodi k vprašanju o naši osebni kulturi in empatiji do drugih. Ključno je, da se vprašamo: Kje je meja med družbenim moralnim pritiskom in kršitvijo osebnih svoboščin? Zakaj drugim kratimo osebne sv...

Social Network and Personal Value: The Challenge of the Modern Individual

  Modern Social Dynamics In our time, well-developed social networks (friendships and acquaintances) play an extremely important role. It seems that in the eyes of society, an individual gains power with every important and socially reputable friend or acquaintance. This social network is increasingly becoming our primary value and priority in our everyday lives. The Value of One's Own References However, both in the past and in the present, we should first and foremost be proud of our own value and references. This means that we should first present ourselves: with our name, education, work achievements and social position. This is our true, own socio-social value. The problem arises because this individual value can be lost if we rely too much on our social network. This is also the downside of excessive creation and use of such networks.   The Turnaround: Individuality First If we use social networks together with our own social references and do not put them first, the dyn...

Socialna mreža in osebna vrednost: Izziv sodobnega posameznika

  Sodobna družbena dinamika V današnjem času igrajo dobro razvite socialne mreže (prijateljstva in poznanstva) izjemno pomembno vlogo. Zdi se, da v očeh družbe posameznik pridobiva na veljavi z vsakim pomembnim in družbeno uglednim prijateljem ali znancem. Ta socialna mreža vse pogosteje postaja naša primarna vrednost in prioriteta našega vsakdanjega življenja. Vrednost lastnih referenc Vendar bi se morali, tako v preteklosti kot tudi v sedanjosti, v prvi vrsti ponašati z lastno vrednostjo in referencami. To pomeni, da bi morali najprej predstaviti sebe: s svojim imenom, izobrazbo, delovnimi uspehi in družbenim položajem. To je naša resnična, lastna družbeno-socialna vrednost. Problem nastane, ker se ta individualna vrednost lahko izgubi, če se preveč zanašamo na svojo socialno mrežo. To je hkrati tudi slaba stran prekomernega ustvarjanja in uporabljanja takšnih mrež. Preobrat: Individualnost na prvem mestu Če socialne mreže uporabljamo skupaj z lastnimi družbenimi referencami in j...

Migration in the European Union: a dynamic overview and challenges

  The European Union (EU) faced an exceptional migration wave in 2015, when more than one million arrivals were registered. The following year, 2016, this number dropped drastically to less than 400,000. The downward trend continued, with the number of migrants falling below 200,000 the following year and hovering below 100,000 until 2023. Changing trends and current situation In 2023, the number of migrants again exceeded 200,000, before starting to decline again in the current year, 2025. Nevertheless, more than 100,000 migrants crossed the EU borders in this unfinished year.  Faced with the imminent outbreak of war in Ukraine caused by the Russian military incursion and increasing financial and economic pressures, the EU is also struggling with the ever-present pressure of migration. For many, the European Union remains a promised destination. This year, more than 12,000 people have entered the EU illegally, significantly fewer than in some previous years. Long-term impacts...

Migracije v Evropski uniji: dinamičen pregled in izzivi

   Evropska unija (EU) se je leta 2015 soočila z izjemnim migracijskim valom, ko je bilo registriranih več kot milijon prihodov. Že naslednje leto, 2016, se je to število drastično zmanjšalo na manj kot 400.000. Trend upadanja se je nadaljeval, saj je število migrantov v naslednjem letu padlo pod 200.000 in se je vse do leta 2023 gibalo celo pod 100.000. Spremenljivi trendi in aktualno stanje Leta 2023 je število migrantov ponovno preseglo 200.000, nato pa se je v tekočem letu 2025 spet začelo zmanjševati. Kljub temu je v tem nedokončanem letu meje EU prečkalo več kot 100.000 migrantov. Ob soočanju z bližnjim vojnim žariščem v Ukrajini, ki ga je povzročil vdor ruskih vojaških enot, in vse večjimi finančnimi ter gospodarskimi pritiski, se EU spopada tudi z zmeraj prisotnim migracijskim pritiskom. Evropska unija namreč za mnoge še vedno predstavlja obljubljeno destinacijo. Letos je na območje EU ilegalno vstopilo več kot 12.000 ljudi, kar je bistveno manj kot v nekaterih pretekl...

Reformation Day: A Celebration of Culture and Spirit

  In independent Slovenia, we began celebrating Reformation Day as a national holiday in 1992. Although the Reformation generally refers to the religious renewal in the 16th century that led to the emergence of Protestantism, it has exceptional cultural and educational significance for Slovenians. The Reformation brought with it the first Slovenian printed books, which ranks it among the key milestones in the development of Slovenian literacy. It laid the foundation for the education of the wider masses, encouraged the establishment of schools, and emphasized the use of the mother tongue. Many theologians and historians also attribute the Reformation to the promotion of democratic principles of equality. Slovenian reformers and their contribution The ideas of the Reformation also gained a strong foothold in Slovenian territory. The following key men contributed the most to the consolidation of Slovenian culture and language: Primož Trubar (1508–1586): Father of the Slovenian Reform...

Dan reformacije: Praznik kulture in duha

V samostojni Sloveniji smo Dan reformacije kot državni praznik začeli obeleževati leta 1992. Čeprav se reformacija v splošnem nanaša na versko prenovo v 16. stoletju, ki je privedla do nastanka protestantizma, ima za Slovence izjemen kulturni in izobraževalni pomen. Reformacija je s seboj prinesla prve slovenske tiskane knjige, kar jo uvršča med ključne mejnike v razvoju slovenske pismenosti. Postavila je temelje za izobraževanje širših množic, spodbujala ustanovitev šol in poudarjala uporabo maternega jezika. Mnogi teologi in zgodovinarji reformaciji pripisujejo tudi pospeševanje demokratičnih načel enakosti. Slovenski reformatorji in njihov prispevek Reformacijske ideje so se močno uveljavile tudi na slovenskem ozemlju. K utrditvi slovenske kulture in jezika so največ prispevali naslednji ključni možje: Primož Trubar (1508–1586): Oče slovenske reformacije in slovenske pisane besede. Že leta 1550 je izdal prvi slovenski knjigi – Abecednik in Katekizem. Jurij Dalmatin (ok. 1547–1589): ...

Economy and war

  After 80 years of peace after World War II, the European Union is once again facing a global war threat. Airspace incursions are becoming more frequent. So are missile threats. The peaceful post-war period with more extensive and frequent meetings and even the establishment of the United Nations (UN) and the definition of borders between countries is disappearing amid a tendency to re-evaluate state borders and list the peoples in the territories. We can hear again about the mineral and mining wealth of an individual country. And also about fossil fuels. The first reaction to an invasion of foreign territory, such as the Russian invasion of Ukraine, was actually trade sanctions, starting with a ban on imports from the country that was supposed to be the aggressor, as Russia is recognized, since it crossed the clearly delineated state borders of Ukraine with its army. Of course, speculation also immediately appeared. Some would still remain loyal to their long-standing economic a...

Ekonomija in vojna

  Evropska unija se po 80-tih letih miru po drugi svetovni vojni, spet sooča z globalno vojno nevarnostjo. Vdori v zračni prostor so čedalje pogostejši. Prav tako pa tudi grožnje z raketiranjem. Mirno povojno obdobje z obširnejšimi 8n pogostimi sestanki in celo ustanovitvijo Organizacije združenih narodov (OZN) ter določitvijo mej med državami, se razblinja ob težnji po ponovnem vrednotenju državnih meja in popisu narodov na ozemljih. Poslušamo lahko spet o mineralnem in rudniškem bogastvu posamezne države. Prav tako pa tudi o fosilnih gorivih. Prva reakcija na vdor na tuje ozemlje, kot je ruski vdor v Ukrajino, so bile pravzaprav trgovinske sankcije, od prepovedi uvoza naprej iz države, ki naj bi bila agresor, kot je prepoznana Rusija, saj je z vojsko prekoračila jasno začrtane državne meje Ukrajine. Seveda pa so se takoj pojavile tudi špekulacije. Eni bi pač še zmeraj ostali zvesti svojemu dolgoletnemu ekonomsko-trgovskemu partnerju Rusiji, predvsem v trgovini z nafto in plinom....

Kleptomania in our society

  People are becoming more and more sympathetic to various problems of fellow human beings, including illnesses. Thus, it appears in official institutions that are supposed to act according to the Criminal Code that the so-called perpetrators of criminal acts are simply recognized as patients who are not responsible for their committed crimes. One of such errors or mistakes in labeling people as criminals who steal or illegally take people's property is also the serious disease of kleptomania. Otherwise, all experts in this field describe it as a tendency to appropriate other people's things that are not related to the essential need for this thing, but it is just an instinctive tendency to acquire other people's things. Many experts note that such kleptomaniacs and kleptomaniacs do know the feeling of guilt, or are not without a feeling of shame and/or guilt. Very often, these kleptomaniacs and kleptomaniacs also accumulate or store such taken other people's things, or...

Kleptomanija v naši družbi

  Ljudje smo čedalje bolj sočutni do različnih težav soljudi, vključno z bolezenskimi. Tako se pojavlja v uradnih ustanovah, ki naj bi ukrepale po Kazenskem zakoniku, da so tako imenovani storilci kaznivih dejanj, enostavno prepoznani kot bolniki, ki ne odgovarjajo za svoja storjena kazniva dejanja. Ena od takšnih zmot ali pomot označevanja ljudi, kot kriminalcev, ki kradejo ali protipravno odvzamejo ljudem njihovo lastnino, je tudi težka bolezen kleptomanija. Sicer jo vsi strokovnjaki na tem področju označujejo kot težnjo po prilaščanju tujih stvari, ki niso povezane z esencialno potrebo po tej stvari, ampak gre samo za nagonsko težnjo po pridobitvi tujih stvari. Veliko strokovnjakov sicer ugotavlja, da takšni kleptomani in kleptomanke sicer poznajo občutek krivde, oziroma niso brez občutka sramu in/ali krivde. Zelo pogosto ti kleptomani in kleptomanke takšne odvzete tuje stvari tudi akumulirajo ali skladiščijo, oziroma jih ne potrošijo ali uporabljajo in pravzaprav teh stvari tu...

The pitfalls of nonviolent behavior

  Several times throughout the development period of man from early childhood to adulthood, non-violent behavior was at least sometimes pointed out. In any case, aggression should at least be corrected. This is how we should create a future peaceful, empathetic modern social and social adult. The violent primary or instinctive behavior of a person, who is very quickly in conflict with other people for the goods of life and even for power over others, should thus lead, through the historical development of a person more similar to primates or a solitary human being, who had difficulty creating a wider society, to a modern peaceful social person. At least this is how the modern educational and training model of separating a person from a primate or a human being should proceed.  Of course, in contrast to this model, the old model of at least a defensive strategy of education has reappeared. Namely, people find it difficult to live in peace with other people or groups of people. ...

Pasti nenasilnega vedenja

  Večkrat skozi razvojno obdobje človeka od zgodnjega otroštva do odrasle osebe, so vsaj včasih opozarjali na nenasilno vedenje. Vsekakor pa naj bi bila korigirana vsaj napadalnost. Tako naj bi ustvarili bodočega miroljubnega, empatičnega sodobnega družbenega in socialnega odraslega človeka. Nasilno primarno ali nagonsko vedenje človeka, ki je zelo hitro v konfliktu z drugimi ljudmi za življenjske dobrine in celo za oblast nad drugimi, naj bi tako skozi zgodovinski razvoj človeka bolj podobnega primatom ali samotarskemu človečnjaku, ki si je težko ustvaril širšo družbo, pripeljal do sodobnega miroljubnega socialnega človeka. Vsaj tako naj bi potekal sodobni vzgojni in izobraževalni model ločitve človeka od primata ali človečnjaka.  Seveda se je nasproti temu modelu, spet pojavil stari model vsaj obrambne strategije vzgoje. Ljudje namreč težko živimo v miru z drugimi ljudmi ali skupinami ljudmi. Prvotne razlage potrebe po vojaških ali orožarskih veščinah, so se naslonile na na...